Z današnjim odprtjem s projekcijo filma Prepovedane smeri belgijsko-turške režiserke Sümeye Kökten je z domicilom v Slovenski kinoteki (nekaj projekcij bo sicer tudi v celjskem Malem Unionu in koprskem Mladinskem kulturnem centru), štartal festival gejevskega in lezbičnega filma, ki - predvsem je tako zaradi jubilejne izdaje dogodka - še vedno opominja na prelomne geste v kulturnem polju zgodnjih osemdesetih. Organizacija festivala leta 1984 je namreč pripadala istemu radikalnemu, a vendar premišljeno umirjenemu diskurzu, ki je z dejavnostjo v okolju Diska FV in na drugi strani NSK-ja koval tudi pot večji odprtosti v političnem miljeju.

Bodočniki gejevskega in lezbičnega filma
Prelomni liki, lahko bi jih imenovali bodočniki (v tem trenutku se navezujem na besede, ki jih je nedavno v zvezi z Bertoldom Brechtom in Walterjem Benjaminom v sicer popolnoma drugem kontekstu izrekel Lev Kreft), torej tisti, ki svojemu času niso znali pripadati in so s svojim ravnanjem že napovedovali prihodnje premike v družbi, kulturi in politiki. Tako še pred orisom programa letošnjega festivala, katerega selektorji so Brane Mozetič, Luka Pieri, Mojca Rugelj, Igor Španjol in Suzana Tratnik, omenimo nekaj ključnih imen, ki bodo zagotovo v središču razprave ob filmu Maškarada, ki ga bodo predvajali 1. 12. ob 21.30.

V pogovoru, katerega se bo udeležil tudi režiser in dobri prijatelj že pokojnega režiserja Boštjana Hladnika, v čigar filmu je bila sicer vedno estetizirana 'robna' homoseksualnost vedno pomembna tema. Čeprav je v to razpravo potrebno pritegniti tudi Vojka Duletiča, pa naj nekaj več besed namenim režiserju, ki ga večina le redko povezuje s homoseksualnostjo. To je bil František Čap, režiser morda največjega slovenskega filmskega hita, Vesne, za katerega je Duletič dejal: "Meni je zaradi njega lažje." Čap je bil namreč homoseksualec, kar je v njegovih filmih sicer težko opaziti, v zasebnem življenju pa tega nikoli ni skrival. To je bilo za čas, v katerem je živel, pogubno dejanje.

Pogled v program
Nazaj k programu. Prvi festivalski dan ponuja še projekcijo dveh kratkometražnih filmov. Za prvega z naslovom Kondomi za papeža je scenarij po zamisli Braneta Mozetiča in Philippa Valloisa napisal Roman Kuhar, drugi, Vstaja lezbosov: Prvovrstni drugi pa je skupinski režijski podvig Petre Hrovatin, Mojce Koželj in Vesne Vravnik. Med vidnejšimi filmi sodobne produkcije naj omenimo še Dobrega Američana nemškega režiserja Jochena Hicka, švedski film o posvojitvah 1,5 avtorice Elle Lemhagen in dokumentarec Na delu, ki prek pogovorov, performansov in queerovske elektronske glasbe raziskuje teme spola ter spolne identitete; avtorici filma Karin Michalski in Sabina Baumann bosta tudi gostji festivala. Večina predvajanih filmov pa se ozira v preteklost. Tematizirajo družbene spremembe, nemire in seksualno revolucijo, ki so zaznamovali konec šestdesetih.