Največja koncentracija obiskovalcev ob odprtju je bila v veliki dvorani. Foto: Tine Lisjak/Center Rog
Največja koncentracija obiskovalcev ob odprtju je bila v veliki dvorani. Foto: Tine Lisjak/Center Rog

Glasbena skrinjica, katere delovanje temelji na ročno izdelanem mehanizmu, klekljane verižice s 3D-tiskanim okvirjem, kapsulna kolekcija oblačil iz naravnih materialov, ozimnica iz kuharskega laba, v katerem so se udeleženci delavnice učili tehnik vlaganja, predstavitev urbanega vrta z visokimi gredami v Parku izbrisanih, urbani med s strehe Centra Rog, serija prehrambnih izdelkov iz pivskih tropin … To je nekaj izdelkov, ki predstavljajo delo v Centru Rog in ob katerih zlahka dobimo občutek, da se vračamo v čas, ko je obrt še prevladovala nad industrijo.

Ta občutek ni povsem neutemeljen. Tema mednarodnega festivala RogDizajnDnevi je vprašanje: Kaj se lahko naučimo od naših prednikov? Kot so zapisali rogovci, so rešitve naših prednikov temeljile na globokem razumevanju narave, iznajdljivosti in skupnosti. In ob tej ugotovitvi je relevantno zapisati eno od misli, ki so bile razobešene v veliki dvorani v pritličju, v kateri se je ob dolgi mizi, obloženi z veganskimi dobrotami iz kuharskega laba, vrstilo oz. gnetlo največ ljudi. Nekdo je torej zapisal: "Naši otroci se od najzgodnejših let učijo uglaševanja svojih src z ritmom Zemlje."

Medklic, na razstavi v višjih etažah je bilo precej bolj "zračno" kot ob obloženi mizi.

V veliko dvorano so namestili dolgo mizo, ki so jo prekrili z dobrotami iz kuharskega laba. To je bil najbolj oblegan
V veliko dvorano so namestili dolgo mizo, ki so jo prekrili z dobrotami iz kuharskega laba. To je bil najbolj oblegan "eksponat" ta večer. Foto: Tine Lisjak/Center Rog

29 produktov in projektov, ki lahko prispevajo h korekciji družbe
Na razstavi je razstavljenih 29 produktov ali projektov, ki vzbujajo vtis, da je zastavek Centra Rog korekcija družbe. Izdelki težijo k sonaravnemu, trajnostnemu, pa tudi kakovostnemu oblikovanju, ki zaradi poskusa zagotavljanja dolgoživosti izdelkov deluje proti potrošniški družbi in njenemu enormnemu pritisku na okolje. To so izdelki, ki nagovarjajo k spoštovanju obrti in ročnega dela na splošno, odpirajo pa tudi vprašanje izgube (tradicionalnih) znanj, ki so pogosto vodila do izdelkov, ki so z uporabniki ostali skoraj celotno življenje.

V Rogu spodbujajo tudi skupinsko delo. Rezultat sodelovanja več akterjev je velika tapiserija, ki predstavlja zgodbo Centra Rog. Foto: Tine Lisjak/Center Rog
V Rogu spodbujajo tudi skupinsko delo. Rezultat sodelovanja več akterjev je velika tapiserija, ki predstavlja zgodbo Centra Rog. Foto: Tine Lisjak/Center Rog

Prav tako Center Rog deluje proti vedno večji individualiziranosti družbe. Tam v sproščenem vzdušju večernih krožkov, kot je na odprtju poudarila direktorica Centra Rog Renata Zamida, nastajajo skupinski izdelki. Največji skupni projekt v Rogu je obrodil tudi največji eksponat na razstavi, ročno šivano tapiserijo, ki predstavlja zgodbo Centra Rog. Ja, v Rogu se lahko v večernem krožku učite tudi šivanja ali pa klekljanja.

Nastaja kreativni trikotnik Rog–Cukrarna–Mladinski center
Pomen Centra Rog, najmlajšega med ljubljanskimi mestnimi javnimi zavodi, je na odprtju poudarila tudi vodja mestnega oddelka za kulturo Mateja Demšič. Poudarila je, da Rog zapolnjuje posebno nišo v polju kreativnih dejavnosti in da na tem koncu Ljubljane nastaja kreativni trikotnik. Tvorijo ga oz. ga bodo Center Rog, Cukrarna in mladinski center, ki ga urejajo v palači Cukrarna, ki je bila večinoma namenjena stanovanjem, delovala pa je tudi kot upravna stavba Cukrarne.

V Centru Rog prvi festival RogDizajnDnevi

Posebnost Centra Rog je, da so v njem prostor našli tako ljubiteljski ustvarjalci kot profesionalni oblikovalci. Prvim so namenjeni predvsem krožki, na katerih se lahko naučijo različnih ročnih spretnosti. Posebna pozornost pa je namenjena mladim, kar vse leto potrjuje program Mladi Rog, na festivalu pa je bil izraz tega RogKreaton, intenziven svetovalni dogodek, ki je bil namenjen mladim oblikovalcem in oblikovalkam, arhitektom in arhitektkam, inženirjem in inženirkam, urbanim rokodelcem in rokodelkam med 18. in 30. letom in ki je tudi prispeval produkte, ki so dopolnili razstavo.

Izdelki so razstavljeni v nekakšnih vitrinah iz blaga, ki so obešene nad stopniščem. Foto: Tine Lisjak/Center Rog
Izdelki so razstavljeni v nekakšnih vitrinah iz blaga, ki so obešene nad stopniščem. Foto: Tine Lisjak/Center Rog

Z izdelkom odgovoriti na "uganko"
Sodelujoči v tem 48-urnem programu so bili namreč soočeni z različnimi izzivi, na primer z izhodiščema "Brez odpadkov – od smeti do stila" ali pa "Vsak neznanec je dobrodošel gost". Na zastavljeno "uganko" so morali odgovoriti z neko oblikovano strukturo oz. izdelkom. Drugi dan RogKreatona so pri Rogu povzeli: "V labih Centra Rog se je cel dan žagalo, pletlo, švasalo, šivalo, brusilo, 3D-printalo in iskrilo od ustvarjalnosti." RogKreatona se je udeležilo 31 mladih kreativcev iz držav s celega sveta, od Kube do Kitajske.

Razstavo RogExpo sta kurirali Alja Fir in Anja Radović, ki sta našli zanimivo rešitev za postavitev razstave v odsotnosti klasičnega razstavnega prostora. Izdelki so namreč razstavljeni v nekakšnih vitrinah iz blaga, ki so obešene v prostor med stopnišči, ali pa prosto visijo v zraku. Če pa pogled odvrnemo od razstavljenih izdelkov, lahko skozi steklene stene pokukamo v studie, ki se vrstijo ob hodniku oz. ozki ploščadi, onkraj katere je prazen prostor nad stopniščem.

Program festivala bo sklenila mednarodna konferenca RogForum. Še danes bodo gostje, ki delujejo na različnih z oblikovanjem povezanih področjih, na šestih omizjih govorili o vlogi recikliranja, oblikovanju, pomenu rezidenčnih programov, institucijah, ki strateško oblikujejo okolja in kulture, ki spodbujajo inovativno razmišljanje in skupna prizadevanja (prvi dan), pa o otrocih kot enakopravnih udeležencih pri oblikovanju prihodnosti našega planeta, o globalizaciji kot procesu, ki že stoletja vpliva na oblikovanje in arhitekturo, in o praksah sodobnega oblikovanja.