Ljubezen, pravica, jezik ... zdi se kot filmski naslov, a gre pravzaprav za življenje 36-letne  pravnice Armende Amiti, ki se je v Slovenijo priselila zaradi ljubezni. Foto: Alma Bejtullahu
Ljubezen, pravica, jezik ... zdi se kot filmski naslov, a gre pravzaprav za življenje 36-letne pravnice Armende Amiti, ki se je v Slovenijo priselila zaradi ljubezni. Foto: Alma Bejtullahu

Kot otrok sem videla odvetnika v filmu o sodnem procesu zoper Avnija Rustemija, 'Dva strela v Parizu', in takrat se mi je porodila ideja, da bi tudi jaz postala pravnica.

Armenda Amiti
false
Armendi Amiti so pri izdelavi slovarja pomagali oče Sejfedin Haruni, prevajalec Abedin Mailiqija in Tomaž Longyka (na fotografiji desno). Podprl jo je tudi ravnatelj OŠ Ruše Ladislav Pepelnik (na fotografiji levo), saj Armenda Amiti na tej šoli pomaga pri vključevanju albanskih otrok. Foto: Alma Bejtullahu

V tem trenutku bi bilo zelo težko narediti boljše delo. Na koncu vsake črke je avtorica dodala latinske izreke, judikate, pravna mnenja, izluščene sentence iz pravnih mnenj slavnih rimskih pravnikov, kot so Ulpian idr. To se mi zdi kar dobra obogatitev.

Tomaž Longyka, prevajalec angleško-slovenskega pravnega slovarja
false
Prvi pravni slovensko-albanski slovar je še posebej velik uspeh za Armendo Amiti, ki ji slovenščina ni materni jezik. Foto: Alma Bejtullahu


Armenda Amiti svoje prve korake v pravu pravzaprav dolguje filmu. Kot majhna deklica je namreč gledala film o pariškem sodnem procesu znanemu albanskemu domoljubu Avniju Rustemiju in ta film jo je navdihnil za odločitev, da postane pravnica in odvetnica.

Kako je film določil poklicno pot Armende Amiti, ki je postala pravnica? Oglejte si spodaj v oddaji NaGLas! ali tukaj.

»Kot otrok sem videla odvetnika v filmu o sodnem procesu zoper Avnija Rustemija, 'Dva strela v Parizu', in takrat se mi je porodila ideja, da bi tudi jaz postala pravnica,« pravi Armenda.
Kljub »filmskim« začetkom se je za marsikateri dosežek v življenju morala precej potruditi, od izobraževanja do prilagajanja novemu življenju. Rodila se je v kraju Gradec pri Gostivarju v Makedoniji, staršem intelektualcem, materi učiteljici in očetu univerzitetnemu profesorju filologije. Ko je prišel čas študija prava, je izbrala Univerzo v Prištini, prav med vojno na Kosovu; kljub temu je vztrajala in študij uspešno končala.

Prvi koraki so bili težki
Sledili so tudi srečni časi, saj je spoznala svojega bodočega moža, ki je živel v Sloveniji, in se odločila z njim ustvariti družino. Danes imata dva otroka, ki odraščata v okolici Maribora. A spremembe nikoli niso tako preproste, meni pravnica.

»Moji prvi koraki v Sloveniji, resnici na ljubo, so bili težki, res težki. Začela sem zaostajati,« pove in nadaljuje, »najprej je bilo nepoznavanje jezika, zato sem se vpisala na tečaj slovenščine na naši občini. Opravila sem tudi izpit iz slovenščine,« pravi skromno in doda, da je želela, da bi tudi med prilagajanjem novemu okolju delala v svoji stroki.
Od začetnice v slovenskem jeziku ji je uspelo doseči to, da je napisala slovensko-albanski pravni slovar.

Delo pri pisanju slovarja je obsežno in zahteva veliko natančnosti: »Pri pisanju pravnega slovarja je zelo pomembna strokovna natančnost. Pogostokrat sem dolgo iskala pravilni in natančni prevod kakega izraza. To je značilna težava pri strokovnem izrazoslovju, pri katerem ni mogoče prevajati s podobnimi izrazi ali sopomenkami kot pri splošnih slovarjih.« Avtorica priznava, da je za tako obsežno delo imela tudi pomoč. »Pri tem so mi pomagali z nasveti in navodili, včasih tudi z napačnimi nasveti ali kritikami, ki jih bilo treba izločiti od tistih dobronamernih. Imela sem tudi pomoč treh enkratnih ljudi, med njimi svojega očeta, Sejfedina Harunija, potem prevajalca Abedina Mailiqija in Tomaža Longyke.«

Težko bi bilo narediti bolje
Prevajalec in avtor podobnega slovensko-angleškega pravnega slovarja, Tomaž Longyka, je bil ob prvem srečanju z Armendo Amiti presenečen nad idejo pravnice, ki ni bila rojena govorka slovenskega jezika, morda celo malo skeptičen, da ji bo uspelo dokončati delo sami in ga izdati v samozaložbi. A Armendi priznava tudi vztrajnost, ki jo je pripeljala do strokovno dobro narejenega slovarja:

»Nekateri začetki so celo absurdni, ampak rezultati so potem fascinantni. In to je nekaj podobnega,« pravi Tomaž Longyka in dodaja: »V tem trenutku bi bilo zelo težko narediti boljše delo. Na koncu vsake črke je avtorica dodala latinske izreke, judikate, pravna mnenja, izluščene sentence iz pravnih mnenj slavnih rimskih pravnikov, kot so Ulpian idr. To se mi zdi kar dobra obogatitev

Z vztrajnostjo in delom lahko dosežeš vse
Pomagati in zagovarjati je poslanstvo Armende Amiti, ki pa za zdaj na Štajerskem še ne dela kot kot pravnica, v osnovni šoli v Rušah otrokom priseljencem pomaga pri usvajanju slovenščine. In jim sporoča, kot je govorila tudi sebi, da z vztrajnostjo in delom lahko dosežeš vse.

Kot otrok sem videla odvetnika v filmu o sodnem procesu zoper Avnija Rustemija, 'Dva strela v Parizu', in takrat se mi je porodila ideja, da bi tudi jaz postala pravnica.

Armenda Amiti

V tem trenutku bi bilo zelo težko narediti boljše delo. Na koncu vsake črke je avtorica dodala latinske izreke, judikate, pravna mnenja, izluščene sentence iz pravnih mnenj slavnih rimskih pravnikov, kot so Ulpian idr. To se mi zdi kar dobra obogatitev.

Tomaž Longyka, prevajalec angleško-slovenskega pravnega slovarja
NaGlas!
NaGlas!