Zgodba multiinstrumentalista Dina Murtezanija se začne v rojstni vasi Pirok pri Tetovu v zahodni Makedoniji, kjer je odraščal ob petju in igranju na ljudske instrumente. V šoli so kmalu opazili njegovo nadarjenost in ga vključili v šolske glasbene dejavnosti, kjer je najprej igral na glasbilo fyell (albanska različica žvegle) nato pa mandolino, ki jo je dobil od strica.

"V kulturnem društvu sem zaslišal čudoviti zvok kavala. Poskusil sem zaigrati nanj, a so se starejši le nasmehnili, češ da sem premlad: 'Moraš jesti še veliko soli …' so mi povedali z ljudsko frazo, kar je pomenilo, da sem bil še premajhen za igranje na kaval," pove Murtezani.

Še ena podarjena mandolina ...
Ko si je konec osemdesetih Murtezani ustvaril nov dom v Sloveniji, je s seboj prinesel tudi svoj glasbeno nadarjenost. Pa vendar je potreboval več kot 15 let, da je v novem okolju ponovno obudil staro ljubezen do glasbe. To so opazili tudi njegovi novi prijatelji v Sloveniji in ga pri tem podprli: "Ponovno so mi podarili mandolino in tako so zapečatili moje glasbeno življenje v Sloveniji."

...in kaval
Ljubezen do glasbe ga je pripeljala v KUD Tine Rožanc, iz katerega je nastala skupina Katanija, kjer so ga spodbudili, naj sledi svojim glasbenim sanjam: "Mentorica, ki nas je vodila, Maja Vujović, mi je prinesla kavale iz Beograda in tako sem se posvetil tudi igranju na kaval in uresničil željo iz otroštva." Začel je nastopati s svojimi instrumenti, katerih število se je čedalje bolj povečevalo. A ljudsko pihalo, kaval, ima posebno mesto: "Kaval je v Sloveniji tradicionalno neznan, a so me presenetili pozitivni odzivi nanj, saj so me hitro sprejeli in vzljubili zvok kavala. Predvsem glasbeniki, s katerimi sem začel sodelovati," pove Murtezani.

Sodelovanja z drugimi glasbeniki
Vrstila so se sodelovanja z glasbeniki, kot so Igor Leonardi, Vasko Atanasovski, Nino De Gleria. Na različnih projektih je sodeloval tudi s skupino Kvali. Eno najbolj plodnih sodelovanj pa je nastalo z duom Artimija, potem ko se je v hostlu Celica srečal s Šemsudinom Dinom Džopo in Tilnom Stepišnikom. Skupaj so stkali čudovito prijateljstvo in seveda lepe skladbe.

Ples lastovk
"Nazadnje smo se lotili sodelovanja, ko je Dino napisal prelepo skladbo, ki se imenuje 'Ples lastovk', mislim, da je bilo pred petimi leti. Tedaj je rekel, da prav sliši skupino Aritmija, kako izvaja to skladbo," se spominja Džopa. Ples lastovk je postala ena najbolj pogosto izvajanih skladb dua Aritmija, ki jo takoj vzljubijo prav vsi poslušalci. Teh je čedalje več. Pesem so izvajali tudi na nastopih v Švici, Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem. "Še koncertiramo skupaj in z veseljem povabiva Dina, da z nami zaigra to in druge skladbe," doda Džopa.

Aritmija v albanskih ritmih
Skupaj izvajajo še nekaj drugih albanskih ljudskih pesmi. Nadarjena kitarista večkrat iščeta navdih v albanski glasbi, kar se lepo sliši na njuni zgoščenki Ulica. Albanska, tako kot druge balkanske glasbe, jima ponuja veliko ritmične živahnosti. Ko sta v roke dobila suito Balkan Dream priljubljenega ameriškega kitarista Tima Sparksa in slišala neko albansko pesem, sta jo takoj vzela za svojo in jo preoblekla v novo "obleko". "Tam sva našla tudi eno albansko skladbo 'Merak n'ty u bana', ki sva jo aranžirala na svoj način in dodala v svoj repertoar," pove Džopa.

Sozvočja sveta v Celici
Dobra glasba potrebuje svoj prostor in trije glasbeniki so svoj glasbeni kotiček našli v prostorih hostla Celica. S pomočjo ekipe KUD-a Sestava, ki bedi nad pestrim glasbenim programom "Sozvočja sveta" v Celici, lahko vsak teden slišimo koncerte glasbe sveta, ki jim sledijo jam-sessioni, v katerih se pogosto preizkusijo tudi trije glasbeniki. Karla Gačnik Gašparič iz Sestave razloži, da je osnovni koncept delovanja v KUD Sestava ravno v srečevanju in združevanju različnih kulturnih praks: "Prizadevamo si, da združimo zahod in vzhod, sem pa spada tudi spoznavanje kulturne dediščine Balkana. To se izjemno lepo pokaže v jam sessionih, ki potekajo po torkovih koncertih. Takrat se nam pridružijo glasbeniki iz različnih kulturnih okolij, ki združujejo zelo različne glasbene prakse. Iz takšnega sinkretizma nastane neverjetno harmonična celota."

Trije glasbeniki, ki svoj skupni repertoar bogatijo tudi z albanskimi pesmimi, dokazujejo, da dobro glasbo vsakdo z veseljem vzame za "svojo".