Pogosto citirana misel Janez Janše, ki uvaja knjigo Janez Janša: Biografija Marcela Štefančiča jr., se tokrat pojavlja kot naslov nove dokumentarne predstave Več nas bo, prej bomo na cilju Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše. Predstava nastaja v mednarodni koprodukciji z dunajskim Brut Künstlerhaus, kjer bo ta teden, natančneje 13. aprila, tudi premiera.

Razumevanja imena in raziskovanje vidikov preimenovanja
S svojo tematiko se predstava vključuje v serijo projektov trojice ustvarjalcev z imenom Janez Janša, ki se ukvarjajo z imenom, njegovim pomenom in implikacijami, ki jih razkriva tudi preimenovanje. Predstavo Več nas bo, prej bomo na cilju sestavljajo različni prispevki, intervjuji (ljudi na ulici, politikov, teoretikov, strokovnjakov z različnih področij) in arhivski materiali, s čimer sooča različna mnenja ter poglede na vprašanja pomena imena kot reference, znamke, identitete in identifikacije v zahodni kulturi. Dotika se položaja imena med zasebnim in javnim ter se ukvarja s pomenom spremembe imena in njegovih posledic, javnih in intimnih. Izhodišče ponuja znamenita scena na balkonu iz Shakespearjeve drame Romeo in Julija; tokrat Janez Janša parafrazira Julijo v humornem vprašanju "Ali bi vrtnica drugače dišala, če bi ji ime bilo Janez Janša?".

V predstavi gre za predstavitev filmskega scenarija, vizualnega gradiva, ki ga v živ dogodek dopolnjuje igralec. S spajanjem videa in akterja na odru dogodek sproža temeljno napetost med gledališčem in filmom ter uvaja dvoumno razmerje med realnim in fiktivnim. Video je delo Luke Dekleve, ki s sprotnim montiranjem vizualnega gradiva v živo med predstavo tega prilagaja trenutni situaciji. Dražen Dragojević nastopi v vlogi dokumentarista in performerja na odru, ki po lastnih besedah sledi ekonomskim, pravnim, osebnim ter družbenim vidikom preimenovanja, beleži reakcije in interpretacije.

Založniški novosti: Yearbook in Jacques Rancière
Izšla je druga številka mednarodne revije Yearbook, ki nastaja pod okriljem Team networka, mreže trinajstih evropskih revij s področja sodobnih scenskih umetnosti. Team network je bil inicijiran z željo po vzpostavitvi interkulturnega dialoga, izmenjave izkušenj in posredovanja znanja med ustvarjalci in občinstvom. Lanska številka se je posvečala odnosu med plesom in vizualnimi umetnostmi, letošnja, z naslovom Zahod/Vzhod: Izkrivljena ogledala, pa pod drobnogled postavi stanje v umetnosti in kulturni politiki po padcu berlinskega zidu. Namen številke je premisliti ravnovesje Vzhoda in Zahoda mimo klišejev in sterotipnih diskurzov teme. Avtorji si postavljajo tudi vprašanje, ali lahko Vzhod producira alternativne modele hegemoniji tržne ekonomije in javnega mnenja ali pa so ustvarjalne energije Vzhodne Evrope in Balkana le rezultat zahodne fascinacije.

V zbirki Transformacije bo izšla knjiga zapisov o sodobni umetnosti Emancipirani gledalec francoskega filozofa Jacquesa Rancièra v prevodu Suzane Koncut. Knjiga je nadaljevanje avtorjevega pisanja o razmerju med umetniškim in političnim. V tokratni knjigi obravnava mesto gledalca v umetnosti in skozi to prehaja na širše polje o mestu subjekta v sodobnih družbah. Zavzema se za aktivno vlogo gledalca in družbenega subjekta; pasivna oseba se namreč kaj hitro znajde v vlogi potrošnika, takšna vloga pa rahlja družbene vezi in depolitizira subjekt.

Izobraževanje skozi umetniške prakse
Mednarodni projekt Izobraževanje skozi umetniške prakse vzpostavlja prostor za premislek o statusu izobraževanja znotraj umetniškega ustvarjanja. Potreba po platformi za raziskovanje in kritično razpravo se pojavlja ravno v okviru sodobnega produktno naravnanega umetniškega ustvarjanja, v katerem umanjka prostor za raziskovanje in učenje. V projektu sodelujejo tudi Anna Lindt Fundation, španski L'animal in Zoukak iz Bejruta.

V okviru letošnjega cikla Seminarja sodobnih scenskih umetnosti – Umetniška in družbena razporeditev teles: sodobne scenske umetnosti in nemoč političnega, ki predstavlja povezave med postopki v sodobnih scenskih umetnostih in postopki vsakdanjega življenja, se bodo v prihodnjem mesecu odvila predavanja in delavnice treh tujih ustvarjalcev in teoretikov. 12. aprila bo vpogled v svojo prakso skozi koncept performativnega raziskovanja in koreografskih orodij v sodobnih okoljih ponudil Peter Stamer, režiser, avtor, kurator in performer, ki živi in dela v Berlinu in na Dunaju.
Ivana Ivković, dramaturginja in članica hrvaškega kolektiva BadCo, bo 19. aprila obravnavala koreografsko telo, ki se upira neprekinjenemu kinetičnemu spektaklu. V prihodnjem mesecu pa prihaja švedski teoretik Steven Jonsson.
Nika Arhar