Sorodna novica Plečnikov stadion med najbolj ogroženimi primeri evropske dediščine

Prav Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), ki si prizadeva za ohranitev stadiona v izvirni obliki, je mreži organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra arhitekturo slovenskega arhitekta nominiralo za program sedem najbolj ogroženih. Kot so v obrazložitvi nominacije zapisali na DAL-u, novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Spomnili so, da je slovenska vlada izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine ter da bi bilo smiselno, da bi bil v bližnji prihodnosti v nominacijo vključen tudi Plečnikov stadion, kar bi "zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika".

Sedem najbolj ogroženih
Europa Nostra je pred dnevi objavila seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020, med katere je uvrstila tudi Plečnikov stadion. Poleg tega pa še beograjsko trdnjavo Kalamegdan z okolico, Albansko narodno gledališče v Tirani, baročni grad Horní Jiřetín na Češkem, toskanski grad Sammezzano iz 19. stoletja, modernistični Blok Y v vladni četrti v Oslu in elektrarno Szombierki v Bytomu na Poljskem.

V DAL-u so ob tem zapisali: "Sprašujemo se, ali nam mora kljub razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena, kljub obsežnim določilom o varovanju tovrstne arhitekture, kljub v imenu države pripravljenemu predlogu drugih Plečnikovih mojstrovin za uvrstitev na Unescov seznam, evidentnemu neskladju zasebnega in javnega interesa, ravno tujina pokazati in obrazložiti, kaj imamo, ter to zaščititi pred nami samimi?"

Kot so še zapisali, poteka priprava dokumentacije za prenovo stadiona ves čas v vidu ohranjanja arhitekturnega spomenika. "Dejstvo, da naj bi bil na voljo denar za prenovo, bi nas moralo veseliti. Vendar ni tako," so dodali.

Spomnil je, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja spremljajo pritožbe in strokovne polemike, ter opozoril na protislovja pri razumevanju predpisov. Projekt BŠP namreč po njihovem prepričanju enako kot veljavni občinski podrobni prostorski načrt grobo krši usmeritve odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je v zadnji fazi
Opozorili so še, da je, čeprav je bil prvotni projekt oblikovno nekoliko korigiran, prvotno predvideni program večinoma ostal in januarja je projekt tudi znova pridobil pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), postopek izdaje gradbenega dovoljenja pa je v zadnji fazi.

V DAL-u kot alternativo projektu BŠP predlagajo klasično obnovo kulturnega spomenika, "ki bo zagotovila, da ne bo za zmeraj izginila arhitekturna mojstrovina ter pred pozidavo do danes ubranjena zelena površina".