Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, je ministrstvo za kulturo z upoštevanjem strokovnega predloga kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in mnenja generalnega konservatorja ovrednotilo, da je cerkev kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Tipologija cerkve je vplivala na gradnjo podobnih dvoranskih poznosrednjeveških cerkva drugje po Sloveniji, še piše v sporočilu.

Z vidika zgodovine stavbarstva velja za najpomembnejšo arhitekturno stvaritev srednjega veka v osrednji Sloveniji in drugo najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo stavbo tega obdobja pri nas, o cerkvi piše v znanstveni monografiji Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju: Njeno obličje in pomen, ki jo je leta 2017 izdalo Slovensko konservatorsko društvo.

Cerkev je posvečena oglejskim mučencem – sv. Kancijanu in tovarišem: Kanciju, Kancijanili in Protu. Gre za triladijsko cerkev dvoranskega tipa. Ladjo delijo osmerostrani nosilci, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Stoji na temeljih predslovanskega sakralnega objekta iz 6. stoletja.

Prezbiterij je bil leta 1413 prizidan k starejši cerkveni ladji in je značilen primer dolgega kora. Sredi 15. stoletja so starejšo ladjo zamenjali z gotsko dvorano. Prezbiterij je brez okrasja, ima samo križni obok. Originalni krilni oltar cerkve iz leta 1500 je bil prodan na Dunaj.

Zdajšnji glavni oltar je leta 1934 nastal po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, na njem so farni zavetniki, ki jih je izdelal kipar France Gorše. Tabernakelj je bil prav tako izdelan po Vurnikovem načrtu. Arhitekturo dopolnjujejo slikana okna slikarja Staneta Kregarja.