Po besedah predsednika društva Gašperja Skalarja tudi letošnja razstava kaže na to, da je arhitektura v velikem razmahu. Nanjo so uvrstili 138 projektov, ki dajejo vpogled v snovanje prostora tudi za prihodnje generacije. Postavitev bodo pospremili s strokovnimi pogovori. Razstava je na ogled v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma in jo lahko ujamete do 16. marca.

Postavitev razstave je delo arhitektov Katarine Čakš in Jureta Sadarja, ki sta projekte razvrstila v vsebinske sklope. Predstavljeni so tako interier in zunanji prostori, enodružinske hiše, večstanovanjska gradnja kot izobraževalni, kulturni, verski in športni objekti, ki so jih zasnovali različni arhitekturni biroji in so bili realizirani do leta 2024.

Po besedah Katarine Čakš skušajo razstavo vedno zasnovati na način, da ustreza razpoložljivemu prostoru v CD-ju kot arhitekturi Edvarda Ravnikarja in da ustvarijo določene mikroambiente in smiseln pogled na predstavljene projekte. Obenem se jim zdi pomembno, da delujejo trajnostno, zaradi česar so že na prejšnji razstavi zamenjali materialnost plakatov in uporabili karton. Tudi v sami arhitekturni produkciji se pojavlja vedno več primerov prenov in transformacij obstoječega, ne samo kulturne dediščine, temveč različnih vrst gradnje, pravi.

Večja pozornost namenjena odprtim prostorom in mostovom
V največjem številu so predstavljeni projekti interierjev in enodružinskih hiš, ki jih je tudi običajno največ, hkrati pa v DAL-u poskušajo skozi analizo projektov razmišljati o določeni tematiki ali vidiku, ki se kaže pri pristopu do urejanja stavb in zunanjega prostora, je povedal Skalar. Letos so nekoliko več pozornosti namenili odprtemu prostoru, mostovom, ki se pojavljajo v večjem številu in po njegovih besedah kažejo na pozitiven odnos do urejanja skupnega prostora.

Del razstave je namenjen tudi pogledom mladih arhitektov in njihovemu razmišljanju prek študijskih nalog, ki so lahko osnova za premislek o urejanju prostora v lokalnih okoljih, zlasti pri opuščeni industrijski dediščini. Na razstavo so uvrstili še gostujoče projekte natečaja Europan Celje, s katerim stroka spleta vezi z mednarodnim prostorom.

Razstavo bodo pospremili trije pogovori. Na prvem bodo razmišljali o sodobnem samograditeljstvu, saj postavitev predstavlja več projektov, pri katerih so investitorji sodelovali tudi kot graditelji, kar je deloma ekonomska nuja, je povedala arhitektka Ajda Bračič, ki je bedela nad spremljevalnim delom. Na pogovoru o stanovanjih in soseskah bodo odprli vprašanje "relativne stanovanjske stiske" v Ljubljani kljub številnim gradnjam, zadnji pogovor pa bo med drugim namenjen študentskim projektom.