Prenovljeni Muzej Dunaja (Wien Museum) na Karlovem trgu bodo jutri, 6. decembra, po skoraj štiriletni obnovi znova odprli, so sporočili z dunajske mestne občine. Razstavne prostore so prenavljali vse od leta 2019 in jih skoraj podvojili s prvotnih 6.900 na 12.000 kvadratnih metrov. Celotna obnova je ocenjena na 108 milijonov evrov, kar vključuje prenovo obstoječe zgradbe, dograjeno nadstropje in javno teraso ter nove prostore lokala.

Muzej Dunaja uvaja brezplačno vstopnino na stalno razstavo in upa, da bodo drugi sledili njegovemu zgledu
Pred odprtjem so iz muzeja sporočili, da bo stalna razstava v treh nadstropjih z naslovom Dunaj. Moja zgodovina po novem brezplačna za vse obiskovalce. Kot je poudaril Matti Bunzl, direktor Muzeja Dunaja, so se pri tem zgledovali po Veliki Britaniji. V rastočem mestu, kot je Dunaj, ki je letos presegel dva milijona prebivalcev, je pomembno kulturne prostore razumeti kot družabna stičišča. "Muzej Dunaja in njegove zbirke pripadajo Dunajčanom," poudarja dunajski župan Michael Ludwig. "Brezplačna vstopnina za stalno razstavo predstavlja demokratizacijo mestne kulturne dediščine. Gre za projekt, ki v tej razsežnosti v avstrijskem muzejskem prostoru nima primere in bo zagotovo zgled drugim," je še dodal.

V muzeju so na ogled predmeti iz zgodovine avstrijske prestolnice in njenih prebivalcev od časa antike naprej, izmed katerih bodo nekateri razstavljeni prvič. Zastopane bodo glavne teme vsakdana, kot so delo, bivanje, promet, priseljevanje in ekologija, manjkale pa ne bodo niti neobičajnosti iz dunajskega mestnega življenja, med katerimi je orjaški kit, ki so ga rešili iz zabaviščnega parka Prater in so mu Dunajčani nadeli ime Poldi. Novost muzeja bo skupnostna galerija na najvišjem nadstropju, v kateri bodo prostor namenili različnim mestnim skupnostim. Prva bo na sporedu razstava Menjava perspektive, ki jo pripravlja skupina enajstih udeleženk delavnice za kreativno pisanje. Z razstavljenimi predmeti in besedili bodo prevpraševale, kako se njihova osebna zgodovina prekriva z uradno mestno zgodovino.

Med arhitekti prenovljenega muzeja tudi koroški Slovenec Ferdinand Čertov
Nastanek Muzeja Dunaja sega v leto 1887, obstoječa stavba pa je nastala šestdeset let pred začetkom prenove, leta 1959. Nato se je pred desetimi leti začela razprava o tem, kaj narediti z muzejem. Razpravljali so o dveh možnostih: porušiti stavbo in zgraditi novo, ki bi gostila muzej, ali uporabiti obstoječo stavbo, vendar preseliti muzej na drugo lokacijo. Na koncu so se odločili ohraniti muzej na obstoječi lokaciji z drugo prenovo po letu 2000, ko so objektu dodali stekleno konstrukcijo in odprto dvorišče spremenili v atrij.

Sorodna novica "Tudi tvoja zgodba je del zgodovine." Muzeji pozivajo, da skupaj dokumentiramo čas.

Pri obnovi spomeniško zaščitene stavbe so želeli dopolniti izvirno zasnovo prvotnega arhitekta Oswalda Haerdtla iz leta 1959. Priredili so svetovni arhitekturni natečaj, na katerega so prijeli 274 prijav iz 26 držav, med katerimi so izbrali graški biro Certov, Winkler + Ruck. Med njimi je tudi koroški Slovenec Ferdinand Nanti Čertov, ki je načrtoval tudi obnovo Koroškega deželnega muzeja Rudolfinum v Celovcu. Pred rušitvijo dela zgradbe so po odstranitvi vseh muzejskih artefaktov gostili tudi razstavo uličnih umetnikov, ki so poslikali za rušenje predvidene stene.

Pri novi prenovi so upoštevali trajnostni vidik gradnje. Muzej se bo po novem celo leto ogreval in hladil z geotermalno energijo, ki jo črpajo s 30 sondami. Glavni material pri prenovi je bil beton v imitaciji lesa, kar so dosegli z vlivanjem v neobdelane lesene opaže.

V celovito prenovo gre tudi avstrijski etnografski muzej
Največji avstrijski etnografski muzej na Dunaju, Volkskundemuseum Wien v Schönbornovi palači, bodo v treh letih popolnoma prenovili. Financirali ga bodo v okviru avstrijskega načrta za okrevanje po pandemiji covida. Iz tega naslova bodo za prenovo namenili 25 milijonov evrov, avstrijsko ministrstvo za kulturo pa bo namenilo še dodatnih okoli 2,5 milijona proračunskih sredstev, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je pojasnila avstrijska državna sekretarka za kulturo Andrea Mayer, ima izbrani projekt dunajskega arhitekturnega biroja Silberpfeil "malo posegov v zaščiteno dediščino, doživljajski vhod in možnost obiskovalcev, da se gibljejo skozi stavbo s pomočjo tekoče matrike gibanja".