Reiter je s sodelavci projektne skupine Studio perspektiva in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor pripravil projektno nalogo o tem, kako bi lahko bilo Kidričevo, ki ustvarja videz posebnega mesta, umeščenega v gozdno ravnino, videti v prihodnje in kako z načrtovano urbanistično arhitekturno zasnovo poskrbeti za celovito podobo. Pri tem pa skuša Reiter nadaljevati vpliv Plečnikovega učenca Danila Fürsta na videz kraja.

Upoštevanje simbioze mesta z naravo
Pri pripravi naloge so predvsem upoštevali kakovost bivanja in simbiozo mesta z naravo ter nekaterih obstoječih arhitekturnih rešitev še iz obdobja arhitekta Fürsta. Te so lahko po Reiterjevem mnenju dober primer za današnji čas, saj moderna stanovanjska gradnja ni kos razmišljanju takratnih arhitektov.

Med idejami za prihodnost je omenil natančno razdelana območja prihodnjega središča mesta z avenijo od občinske zgradbe do trga, območja za stanovanjsko gradnjo večstanovanjskih objektov in območja za gradnjo stanovanj manjše gostote v naravnem okolju. Ob tem pa je okaral nekatere sodobnejše gradnje, ki niso upoštevale celotne arhitekturne podobe mesta.

Župan Kidričevega Anton Leskovar, ki je naklonjen zamišljeni zasnovi, je dejal, da je tudi prvotna zasnova mesta predvidevala neprimerno večji obseg, kot je bil do danes dejansko zgrajen. Zato so na občini sprejeli odločitev, da bodo nadgradili podobo mesta.

Moderni zasnovi naklonjen župan
"Kidričevo je lepo naselje z odlično lego ob avtocestnem križu. Mesto je že danes zgrajeno tako, da lahko gredo ljudje povsod peš, saj so tako šole, zdravstveni dom, trgovine in vse drugo na dosegu roke," je poudaril župan. Ob tem je priznal, da se pomembnosti urbanističnega načrtovanja morda doslej niso v celoti zavedali, saj so k njim v preteklosti prihajali različni zainteresirani vlagatelji v želji po gradnji dodatnih stanovanjskih zmogljivosti, na občini pa so sledili njihovim željam.

Na občini so bili takrat razočarani, da jim spomeniški varuhi marsikaterega projekta niso dovolili izvesti, zdaj pa se je župan direktorju mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečku Štajnbaherju in njegovim sodelavcem za to zahvalil. "Dejansko bi naredili veliko škodo, če bi naredili tako, kot smo si takrat zamislili glede širitve," je dejal.

Predstavljene načrte je označil kot moderno zasnovo, ki je ob pravi volji kljub verjetno velikemu finančnemu zalogaju uresničljiva. Zaveda se, da vsega ne bodo mogli uresničiti v petih ali desetih letih, imajo pa pripravljen načrt za naprej, ki ga bodo odslej lahko predstavljali vlagateljem v stanovanjsko gradnjo in gradnjo za oskrbo starejših.

Zdaj so na vrsti Kidričani
Kot je povedal Štajnbaher, spomeniški varuhi marsikdaj delujejo konservativno, a pogosto stvari v pogovorih s predstavniki lokalnih skupnosti nato le postavijo na pravo mesto. Pri tem je še posebej vesel, da se je občina pred leti odločila obnoviti dvorec Strnišče, kjer danes deluje, saj se je ta objekt zdaj izkazal kot dominanten v prostoru. "Predvsem nas je skrbelo, kaj bo nastalo na južnem delu ob železnici, ki je del zavarovanega in razmeroma praznega območja in doslej brez vizije, zato smo predlaganih rešitev veseli," je sklenil.

Uroš Reiter je poudaril, da gre šele za prvo etapo, zdaj pa pričakujejo odziv prebivalcev. Naloga je sicer razdeljena na pet sklopov, ki jih želijo obdelati posamično, ti pa bi bili osnova za občinsko prostorsko načrtovanje. V nekaterih delih se je mogoče konkretnih projektov lotiti zelo kmalu, je še dodal.