Sorodna novica Svetlobna predstava za nova stolpa Sagrade Familie

Gradnja zadnjih šestih stolpov bo še zadnji veliki horuk pred dokončanjem predvidene strukture bazilike, je prejšnji teden naznanil predsednik organizacije, zadolžene za uresničitev vizije katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja. Leta 2026 bomo namreč obeleževali tudi stoletnico Gaudíjeve nesrečne smrti (arhitekta, ki je imel sicer že 73 let, je na poti v cerkev zbil tramvaj).

Po besedah Esteva Campsa so uspeli zagotoviti tako finančna sredstva kot tudi materiale za dokončanje stavbe, vključno s 172,5-metrskim osrednjim stolpom, po zaslugi katerega bo Sagrada Familia najvišja stavba v Barceloni.

Kapelica Marijinega vnebovzetja bo dokončana leta 2025, leto za tem pa še omenjeni stolp Jezusa Kristusa, povzema CNN. Stolp bodo okronali s 4,5-metrskim križem, in tako bo Sagrada Familia najvišja cerkev v Evropi: trenutno ta naslov nosi še Glavna cerkev v Ulmu v Nemčiji.

Delali bodo še osem let po končani gradnji
Čeprav bo zgradba torej uradno dokončana leta 2026, pa bodo tudi onkraj tega datuma še potekala dela na skulpturah in okrasnih detajlih in predvsem na kontroverznem stopnišču, ki ga je treba zgraditi do predvidenega glavnega vhoda v baziliko. Vsa ta dela bodo predvidoma potekala še do leta 2034.

Kontroverzni načrti za stopnišče
Ko so Sagrado Familio leta 1882 začeli graditi, je cerkev rasla tako rekoč sredi praznega polja, mesto je okrog nje zraslo šele pozneje. Če bodo orjaško stopnišče iz originalnih skic res zgradili, bo treba v imenu tega treba porušiti več stavb ter premestiti okrog tisoč družin in poslovnih prostorov. Nekateri akademiki se s tem sicer ne strinjajo, a Camps je prepričan, da je bilo stopnišče del Gaudíjeve vizije.

"Do pičice bomo sledili Gaudíjevim načrtom," njegove besede povzema Guardian. "Njegovi dediči smo in ne smemo se odreči njegovemu projektu. Načrte, ki so bili leta 1915 predloženi mestnim oblastem in pod katere je podpisan Gaudí, vključujejo stopnišče." Povedal je še, da so o problematiki že odprli dialog z županom Jaumejem Collbonijem, kajti končno besedo bo imel mestni svet. "Nimam kristalne krogle, da bi vedel, kdaj bodo podali končno odločitev."

Zakaj so torej gradili tako blizu?
Združenje prizadetih zaradi Sagrade Familia po drugi plati argumentira, da si Gaudi nikoli ni zamislil takšnega stopnišča. Šlo naj bi za zamisel njegovih naslednikov in oboževalcev. Ta premisa je bila izražena že v sedemdesetih in z njo je vlada tudi argumentirala postavitev stanovanjskega kompleksa v bližini cerkve.

Od začetka gradnje so dela na Sagradi Familii med drugim oteževali vojna, zanemarjanje s strani oblasti in seveda pomanjkanje denarja. Zadnja velika ovira je bila pandemija covida, ki je delo na gradbišču ustavila za kar dve leti.

Poetičnost nedokončanosti
Pred razmahom masovnega turizma so gradnjo financirali zgolj s pomočjo denarnih prispevkov skesanih grešnikov, romarjev in drugih vernikov – to je pomenilo, da je bil pritok denarja nestalen in nepredvidljiv; mnogi so bili prepričani, da gradnja nikoli ne bo dokončana. Pesnik Joan Maragall je baziliko opisal kot "poezijo arhitekture ... tempelj, ki ne bo nikoli dokončan, ki ves čas postaja".

Gradnjo z vstopnino financirajo turisti
Zadnjih nekaj desetletij turizem zagotavlja stalen pritok denarja od vstopnin: približno pet milijonov obiskovalcev vsako leto plača med 25 in 40 evrov za obisk. Dobra polovica tega 125-milijonskega letnega zaslužka gre v fundus za dokončanje gradnje. Kako porabijo preostanek, ni znano, saj cerkev ni obvezana javno pojasnjevati svojih financ.

Makete uničene v požaru
Leta 1936, ob izbruhu državljanske vojne, so anarhisti zanetili ogenj v kripti; v požaru je bila uničena Gaudíjeva delavnica, z njo vred pa tudi mavčni modeli, ki jih je izdelal kot vodilo za svoje naslednike v gradnji. Fragmente, ki niso zgoreli, je rešil in nekako nazaj sestavil arhitekt Lluís Bonet i Garí. Posamezne detajle in rešitve za uresničitev Gaudijeve vizije je veliko pozneje rekonstruiral novozelandski arhitekt Mark Burry, in sicer s pomočjo programske opreme, ki jo uporabljajo v aeronavtiki.

Kar 137 let so cerkev gradili brez dovoljenja. Že leta 1885 je bila oddana prva prošnja za dovoljenje, a odgovora mestnih oblasti ni prejel. Tako je bila cerkev, očitno dolga leta črna gradnja, legalizirana šele leta 2019, ko je bilo izdano dovoljenje za nadaljevanje gradbenih del z veljavnostjo sedem let. Unescov status svetovne dediščine je bazilika dobila leta 1984, papež Benedikt XVI pa jo je za bogoslužje posvetil leta 2010.

Vsake oči ...
Sagrada Familia danes velja za eno od čudes modernega sveta – a vedno ni bila tako priljubljena. Salvador Dalí je govoril o njeni "strašljivi in užitni lepoti", George Orwell pa je bil prepričan, da je to "ena najbolj odurnih zgradb na svetu"; po njegovem mnenju so anarhisti s tem, da niso vsega skupaj zminirali, samo pokazali pomanjkanje dobrega okusa.