Sorodna novica Umrl je legendarni slovenski režiser Vinci Vogue Anžlovar

Vinci Vogue Anžlovar, ki so mu lani diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), je umrl v nedeljo v 62. letu starosti v rodni Ljubljani. Legendarni režiser se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisal predvsem kot avtor prvega celovečernega filma v samostojni Sloveniji, naslovljenega Babica gre na jug (1991), v katerem so v osrednjih vlogah nastopili Majolka Šuklje, Nataša Matjašec Roškar in Bojan Emeršič.

Pri Slovenskem filmskem centru (SFC) so o celovečercu Babica gre na jug zapisali, da je "nastal istočasno kot slovenska država, slovenskemu filmu vrnil barve in mu vnesel prepotrebni optimizem".

"Tvoji ustvarjalni vrelci niso nikdar usahnili," je med drugim zapisala Ksenija Benedetti, nekdanja šefinja Protokola RS in žena Borisa Cavazze, ki je ob Vladu Novaku leta 2022 zaigral v njegovem filmu Dedek gre na jug.

Sorodna novica "Filmi na pretočnih platformah? To je tako, kot če katolikom namesto cerkve ponudiš videokonferenco"

Igralčev sin, prav tako igralec Sebastian Cavazza, pa je zapisal: "Ves čas sem upal, da se tudi v živo ujameva … preden odideš … s Petrom Bratušo sva ti hotela pripravit presenečenje, pa si spet ti bil korak pred vsemi in presenetil vse nas. Over the Moon, dragi Vinci! Tako kot si vedno znal leteti le ti! Za vedno boš ostal nekje z nami in med nami …" Sebastian Cavazza je leta 2008 nastopil v njegovem celovečercu Vampir z Gorjancev.

Na režiserjevo slovo so se odzvali tudi v Cankarjevem domu, kjer bo 17. decembra premierna projekcija digitalno restavriranega filma Babica gre na jug. Film bo tako v tamkajšnji Linhartovi dvorani po natanko 33 letih in enem dnevu na ogled v neokrnjeni izvedbi, digitalizirani iz prvotnega negativa, ki je leta veljal za izgubljenega in so ga po veliki iskalni odisejadi našli v Tokiu. V CD so se v svojem zapisu Anžlovarju zahvalili za Babico in Dedka ter "vse druge legendarne filme".

"Z njim si lahko imel najlepši ali pa najslabši odnos"
Igralec Bojan Emeršič, ki je nastopil v Babici gre na jug, se spominja, da so film snemali v popolnoma drugih časih, ko so se hkrati že začele vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Je pa to bil projekt, ki je imel značilen Anžlovarjev podpis, je dodal Emeršič in režiserja označil za enega največjih romantikov, kar jih je poznal oz. z njimi sodeloval.

Emeršič je spomnil, da je bil za številne ustvarjalce z izjemo Majolke Šuklje in še enega člana tehnične ekipe to prvi film. Babica gre na jug je bila prva Vincijeva režija, to je bil tudi prvi film za direktorja fotografije Petra Bratušo in prva filmska vloga tako zanj kot Natašo Matjašec Roškar. "To je bil poseben film in takšno je bilo tudi vzdušje, ogromno entuziazma, ogromno lepega se je zgodilo med snemanjem," se je spomnil Emeršič in dodal, da je bil Anžlovar kot režiser neverjetno odprt. "Z njim si lahko imel najlepši ali pa najslabši odnos," je še povedal in dodal, da mu je sedaj "zelo težko, ker Vincija ni več". "Bil mi je zelo drag človek in ga bom izredno pogrešal," je še povedal.

Sorodna novica Vinci Vogue Anžlovar: "Ljudje od mene pričakujejo ekscesnost, a so ljubosumni na mojo svobodo"

Klofuta, ki je zadonela po kulturni sceni
Kot je še povedal, se je Anžlovar z vsem svojim čustvenim temperamentom vedno boril za svoj prav. K temu sodita tudi klofuti nekdanjemu ministru za kulturo Sergiju Pelhanu, kjer je po besedah Emeršiča šlo predvsem za simbolično stvar, saj ga dejansko ni želel poškodovati ali udariti. Zdi se mu tudi, da Anžlovar ni znal ali ni hotel ali ni maral živeti v vsakdanjosti in je zmeraj rad bežal v zgodbe in posebne imidže, ki si jih je izmišljal, da je lahko deloval.

Sorodna novica "Tečem častni krog"

V dvorani Slovenske kinoteke bo v okviru retrospektive Matjaž Klopčič 90! 20. decembra ob 17. uri v sklopu študentskih filmov, pri katerih je Klopčič sodeloval kot mentor, na ogled tudi Anžlovarjev študentski film Janez Pavarotti – Pojoča žaba (1990).

Filmofil in televizijski voditelj Iztok Gartner je v svojem zapisu Anžlovarja označil za svetovnega prvaka slovenskega filma, "ki je s filmom Babica gre na jug na novo izumil slovenski film in nam dal prvi slovenski film v samostojni Sloveniji, kar je bilo vsaj tako prelomno kot leta 1948, ko nam je France Štiglic dal Na svoji zemlji, prvi slovenski celovečerni film na svetu".

Po Gartnerjevih besedah je Anžlovar v Slovenijo leta 1993 pripeljal Hollywood, ko je posnel akcijsko romanco Oko za oko (Gypsy Eyes). Dodal je, da se je režiser leta 2018 zmagoslavno vrnil v kinematografe z izvrstnim filmom Dedek gre na jug, letos pa še z mladinskim celovečercem Tartinijev ključ. Spomnil je še, da se je Anžlovar kot igralec pojavil tudi v režijskem prvencu Damjana Kozoleta Usodni telefon (1987), enem prvih neodvisnih filmov v Jugoslaviji.

Anžlovar je leta 2016 posnel avtobiografski dokumentarni film Selfie brez retuše in več kratkih filmov, sodeloval je pri serijah in sam zaigral v več filmih, med drugim je bil statist v Ko zorijo jagode. Poleg režije je pečat pustil tudi kot scenarist, avtor glasbe in montažer. Sodeloval je tudi pri nastanku številnih televizijskih serij, dokumentarnih filmov, videospotov in reklamnih oglasov.

Vinci Vogue Anžlovar se je v javnosti nazadnje pojavil oktobra letos ob začetku poti Tartinijevega ključa v slovenskih kinematografih.