Večina pesmi je v osnovi nagovor ženski oziroma ženskam, kot so Eleonora, Nadia, Christina ali Sorellina, pa čeprav naslov Zbogom, fašisti implicira politično konotacijo knjige. In jo tudi dejansko vsebuje, le da je omejena na odnos do ljubljene osebe, sočloveka. Ali kot je v nekem intervjuju dejal avtor: "Zbirka je politična v tolikšni meri, kot je politična ljubezen." Boj s fašizmom je zato prenesen na osebno raven. Tomaš priznava, da je boj proti fašizmu najprej in predvsem boj s samim sabo. Vendar tu ne gre za nekakšno moralistično prigovarjanje samemu sebi, nasprotno, pesnik je iskren, boj s sabo ubeseduje na način, kot pravi eden od verzov iz pesmi Kalejdoskop: "Ni spokoja, dokler se dogaja čas."

Tomaševe pesmi so fragmentarne in se izogibajo narativnosti. Pesnik precej bolj stavi na pesniško kadriranje, na preskakovanje iz verza v verz, pri čemer je vsak verz lahko že zaključena celota, svet zase in šele v končni podobi pesmi se vsak verz vpne v pesem kot celoto. Tomaš v pesmih usmerja pozornost v presenečenja in nenavadnosti, prepredene s sprotnim opažanjem sveta in okolice, ki služi kot izhodišče za pisanje, na katerih gradi pesmi. Kot na primer v pesmi Vlak: "V vlaku umira potnik. / Kipi žalostno cvilijo v mrazu. / Las na glavniku pomenljivo hrepeni. / Polja so polna usmiljenja. / Nebo vpija vse vonje Evrope." In na koncu iste pesmi: "… zraven tebe mineva / življenje / in vse tisto drugo."

Še najbolj slikovito je na tematski ravni svojo poezijo opisal kar avtor sam, ko je omenil, da gre pri njem za reakcionarno sentimentalnost. Kot nakazuje tudi podnaslov Rane in sol, so namreč ob branju Tomaševe poezije ves čas v ospredju občutki sentimentalne jeze, razdraženosti, mestoma tudi razočaranja, hkrati pa tudi občutki topline, melanholije in razigranosti. Pisanje pesmi Tomaš razume kot odkrivanje in razumevanje osebne, celo intimne življenjske zgodbe.

Zbirka Zbogom, fašisti je sestavljena konceptualno, kar ji daje dodano vrednost in ponovno spomni na prej omenjeno kadriranost. Pesem z angleškim naslovom Puzzle Piece je najprej razdeljena na štiri dele: Imenik, Horoskop, Fašisti in Kar sem napisal do poldneva. Vsak od delov je razporejen po knjigi in deluje kot uvodna pesem v neki ciklus pesmi v knjigi. Ti deli pesmi se na koncu sestavijo v celoto, v pesem z naslovom Sestavljanka: rane in sol 21^st Century Puzzle. Kot nakazuje že naslov, se vsi deli pesmi kot sestavljanka sestavijo v celoto. Prav na tak način Tomaš piše poezijo in prav na tak način razume življenje - kot sestavljanko.

Pesniška zbirka Zbogom, fašisti, ki se v prevodu Aleksandre Rekar dobro in tekoče bere, v primerjavi s prvo prevedeno Tomaševo zbirko Črni molitvenik ne prinaša ničesar novega, tako na ravni izrekanja kot na tematski ravni. Pa vendar je Tomašev pesniški svet vedno znova zanimiv zaradi razkrivanja golega življenja. Ali, kot pravi eden od njegovih verzov, šele "žeja je brezhiben način, kako se naučiš ponižnosti!".