Delež žensk v evropski filmski industriji je še vedno majhen, kaže lanska raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija. Majhen delež režiserk celovečernih filmov, scenaristk in žensk v številnih filmskih poklicih pa ne bi bil tako skrb vzbujajoč, če ga ne bi spremljali tudi razkorak med honorarji, vloga odločevalcev pri doseganju napredka in dvom okolice o zmogljivosti žensk na vodilnih položajih, ugotavljajo sogovornice na pogovoru Ženske delajo film, ki je potekal v okviru 27. Festivala slovenskega filma v Portorožu.
Še vedno le enega od petih filmov režira ženska
Leta 2018 je v Sloveniji odmevala raziskava Slovenskega filmskega centra, ki je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar pokazala, da je bila slovenska filmska industrija v času samostojne države skoraj izključno v domeni moških. Pod slovenske filme, ki so nastali v obdobju 1995–2017, so se v 90 odstotkih podpisali moški, ti so napisali tudi 78 odstotkov scenarijev in bili v 80 odstotkih tudi producenti filmov. Ženske so v tem obdobju režirale le devetino celovečernih filmov.
Zadnja leta kažejo bolj obetavne številke, a še vedno niso zelo spodbudne. Povprečje režiserk celovečernih filmov v Evropi je še lani znašalo 22 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež še manjši, 17-odstoten. Na prvo vesno za najboljši večerni film so režiserke morale čakati kar do leta 2018, ko je Urša Menart prejela nagrado za film Ne bom več luzerka.
Večji delež žensk na slabše plačanih delovnih mestih
Kot so ugotavljale sogovornice na pogovoru v Portorožu, so ženske bolj zastopane v filmskih poklicih, ki so manj vidni in/ali slabše plačani. Urša Menart je poudarila, da je razkorak lahko ogromen, v režiji tudi desetkratni. Opozorila je tudi na izrazito slab finančni položaj dokumentarnega filma, v katerem je mnogo ustvarjalk (po zadnjih podatkih tretjina vseh filmskih ustvarjalk), kar zagotovo ni naključje.
V poklicih, ki so tradicionalno moški, na primer osvetljevalci, si izborijo dobre delovne razmere, medtem ko so oblikovalke maske slabo plačane, je še ponazorila Urša Menart. Svojo izkušnjo je podala tudi montažerka Sara Gjergek. Dejala je, da je v trenutku, ko je montaža postala bolj prestižna, zastopanost žensk začela strmo padati, a je zdaj znova bolje, vsaj v Sloveniji.
Pozivi k urejanju honorarjev v avdiovizualnem sektorju
Sogovornice so na pogovoru pozvale k sprejetju minimalnih honorarjev ter opozorile na problem neplačanih nadur in manko nadzora nad spoštovanjem zakonsko določenih delovnikov. "Za izboljšanje položaja žensk v AV-industriji je treba sprejeti sistemske in celovite ukrepe za enakopravno zastopanost spolov. V tem kontekstu bi bilo treba preučiti tudi možnost uvedbe obveznega deleža financiranja AV-del ustvarjalk in obveznega deleža žensk v sestavi različnih komisij SFC-ja," je zapisano v strateškem načrtu za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki ga je lani objavil Slovenski filmski center.
Dvomi o zmogljivosti žensk v filmski industriji
Ida Weiss meni, da se delež producentk povečuje, a je opozorila na dvom o zmogljivosti žensk na takšnih položajih, ki je lahko prisoten tako v okolici kot v ustvarjalkah samih. "Ko smo delali Varuha meje, so v ekipi padale stave, da tole ne bo šlo, da z Majo ne bova zmogli," je povedala ter dodala, da zdaj to ni tako očitno, a se še vedno dogaja.
S podobnimi izkušnjami se je Urša Menart prvič srečala pri delu na televiziji, ki je "leglo takih in podobnih opazk". Razkorake med spoloma v dojemanju možnega je ponazorila z lastno izkušnjo – med študijem režije ni razmišljala o lastnem igranem celovečercu, medtem ko so njeni kolegi tak projekt videli kot nekaj samoumevnega. Povedala je še, da imajo nekateri starejši kolegi občutek, da jim nekaj pripada na podlagi predhodnih dosežkov, česar pa ne zaznava pri ženskah, ki se zavedajo, da se je treba nenehoma dokazovati.
Delež žensk v komisijah obratno sorazmeren z višino razpoložljivih sredstev teh komisij
Maja Doroteja Prelog, ki je za svoj celovečerni prvenec, dokumentarec Cent'anni, prejela nagrado za promocijo enakosti spolov na letošnjem filmskem festivalu v Sarajevu, je poudarila, da so spremembe na bolje v družbi vplivale tudi na razmere v filmski industriji, hkrati pa mlajše generacije hitreje izpostavijo problematične vidike.
Pri prizadevanjih za enakopravnejšo zastopanost spolov je bistvena vloga odločevalcev. "Odkar je ženska direktorica Slovenskega filmskega centra, je več senzibilnosti za tovrstna vprašanja, projekte, avtorice," je povedala Weiss. Slovenski film je bil mnogo let rezultat ljubiteljskega dela, je povedala Weiss, ki upa, da se bodo z napovedanim povišanjem sredstev za filmsko ustvarjanje razmere spremenile na bolje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje