Kustosinja razstave Nikoli jim ni bilo bolje? Katarina Jurjavčič pravi, da na razstavi o modernizaciji življenja v nekdanji Jugoslaviji manjkajo še kavbojke iz Trsta. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
Kustosinja razstave Nikoli jim ni bilo bolje? Katarina Jurjavčič pravi, da na razstavi o modernizaciji življenja v nekdanji Jugoslaviji manjkajo še kavbojke iz Trsta. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Pri izbiri predmetov smo dali poudarek slovenskim izdelkom, tistim, ki so bili nekako prvi. Nekatere smo si izposodili iz arhivov prototipnih izdelkov različnih slovenskih tovarn, tistih, ki seveda še obstajajo.

Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine
false
Vučko - nepozaben simbol zimske olimpijade v Sarajevu. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Starejši obiskovalci na tej razstavi pravzaprav iščejo svoje spomine, morebiti se tudi sprašujejo o svojem otroštvu in mladosti, medtem ko mlajši spoznavajo Jugoslavijo oziroma vsakdanje življenje v njej in si potem tudi odgovarjajo na vprašanje, ki je glavni naslov razstave Nikoli jim ni bilo bolje?

Katarina Jurjavčič, kustosinja razstave Nikoli jim ni bilo bolje?

Razstava Nikoli jim ni bilo bolje? avtorice Ane Panić, višje kustosinje Muzeja istorije Jugoslavije iz Beograda, je zdaj na ogled v Ljubljani. Razstava potuje po mestih in državah nekdanje Jugoslavije: poleg Zagreba in Sarajeva bo gostovala tudi v Pulju.

V Sloveniji se je zbiranje predmetov začelo že februarja, večji del predmetov so kustosi pridobili iz arhiva samega Muzeja novejše zgodovine, veliko predmetov pa so prinesli občani. Več v oddaji NaGlas! tukaj ali spodaj.

Zasnovana je v dveh delih. Obravnava ritem leta, vsakdanjik v času Jugoslavije, od otroštva, šolanja, mladosti, poklicev - posebno izpostavlja tajnico in rudarja, počitnice, turizem in modo. Drugi del se nanaša na ritem praznikov v času Jugoslavije.

Košček zgodovine
Razstava je sestavljena iz osnovnega, potujočega dela in dela, ki je nekako poseben za vsako državo, v kateri razstava gostuje. Zbiranje materialov za ta del se začne že veliko prej pred gostovanjem same razstave. Ljubljanski del razstave sta vodili višji kustosinji Muzeja novejše zgodovine Nataša Strlič in Katarina Jurjavčič.

Zbiranje predmetov od februarja
V Sloveniji se je zbiranje predmetov začelo že februarja, večji del predmetov se je pridobil iz arhiva samega Muzeja novejše zgodovine, veliko predmetov pa so prinesli občani. Tako so občani pozvani, naj prispevajo svoj košček zgodovine in prinesejo predmete, za katere menijo, da so pomembni za tisto obdobje. Katarina Jurjavčič o tem pravi: "Pri izbiri predmetov smo dali poudarek slovenskim izdelkom, tistim, ki so bili nekako prvi. Nekatere smo si izposodili iz arhivov prototipnih izdelkov različnih slovenskih tovarn, tistih, ki seveda še obstajajo
Manjkajo kavbojke iz Trsta ...
Brskanje po kleteh in podstrešjih spodbuja tudi brskanja po lastnih spominih, sprehod po razstavi med Marlesovo kuhinjo, Iskrinim televizorjem, Elanovimi otroškimi smučkami, motorjem znamke Tomos obuja spomine na pretekle čase. Zbiralna akcija še vedno poteka in Katarina Jurjavčič nam je zaupala, kateri predmeti jim še manjkajo: "Veseli bi bili usnjene žoge iz petdesetih let, različnih šolskih potrebščin, svinčnikov, zvezkov iz šestdesetih. V sklopu dopustovanja moške kopalke nekje iz šestdesetih, sedemdesetih let, ker ženske smo ohranili, moških pa ne. V sklopu potrošništva pa pogrešamo kavbojke, in sicer takšne, ki bi bile kupljene v Trstu."

Za vse rodove
Nikoli jim ni bilo bolje? je odlično obiskana razstava. V prvem mesecu jo je obiskalo več kot 600 ljudi. V času, ko drvimo proti negotovi prihodnosti, očitno raste zanimanje za lastno preteklost. Razstava je zanimiva za vse rodove. "Starejši obiskovalci na tej razstavi pravzaprav iščejo svoje spomine, morebiti se tudi sprašujejo o svojem otroštvu in mladosti, medtem ko mlajši spoznavajo Jugoslavijo oziroma vsakdanje življenje v njej in si potem tudi odgovarjajo na vprašanje, ki je glavni naslov razstave Nikoli jim ni bilo bolje?" pojasnjuje Katarina Jurjavčič.

Z lastno preteklostjo se lahko srečate v Muzeju novejše zgodovine do konca junija naslednje leto.

Pri izbiri predmetov smo dali poudarek slovenskim izdelkom, tistim, ki so bili nekako prvi. Nekatere smo si izposodili iz arhivov prototipnih izdelkov različnih slovenskih tovarn, tistih, ki seveda še obstajajo.

Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine

Starejši obiskovalci na tej razstavi pravzaprav iščejo svoje spomine, morebiti se tudi sprašujejo o svojem otroštvu in mladosti, medtem ko mlajši spoznavajo Jugoslavijo oziroma vsakdanje življenje v njej in si potem tudi odgovarjajo na vprašanje, ki je glavni naslov razstave Nikoli jim ni bilo bolje?

Katarina Jurjavčič, kustosinja razstave Nikoli jim ni bilo bolje?