Igralko je za dobitnico priznanja, ki ga tradicionalno podelijo na sklepni slovesnosti Boršnikovega srečanja – letos se bo to zgodilo v nedeljo, izbrala žirija v sestavi Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ternovšek.

Kot je Partljič zapisal v obrazložitvi, 'se v tem trenutku ni mogoče natančneje ozirati po dolgem in sijajnem potovanju Minu Kjuder po odrskih deskah od začetkov v Celju in v Dekameronu na televiziji do vrhuncev na mariborskem odru. Mogoče se je le prikloniti temu ustvarjalnemu in bogatemu potovanju, ki jo je pripeljalo do Borštnikovega prstana.'

"Imel sem srečo, da sem po čudni igri usode prišel iz učiteljskih vrst v SNG Maribor v istem letu 1971 kot Minu Kjuder. Osupel sem spremljal njeno ustvarjalno silovitost in zasebno človeško žlahtnost in skromnost," je še zapisal žirant in direktor Borštnikovega srečanja. Ob tem je še izrazil ponos, da je Kjudrova igrala v vseh njegovih komedijah v tistem času, obenem pa obžaloval, da gledališki ustvarjalci niso ugotovili, koliko bi nam lahko igralka dala na odru tudi v letih po upokojitvi.

Začetki na celjskem odru
Igralka, ki se je rodila leta 1942 v Trstu, je igralsko kariero začela v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kamor jo je popeljala ljubezen. Sprva se je predstavljala v vrsti vlog mladih deklet, kasneje pa interpretirala tudi težke vlog sodobnih avtorjev, kot na primer Jessica v Sartrovih Umazanih rokah ali Veronika Deseniška, najprej v Novačanovem Hermanu Celjskem in potem še osupljiva Župančičeva Veronika. Prav v tej se je leta 1970 prvič predstavila na Tednu slovenske drame, ki je takrat prvič vabilo pod imenom Borštnikovo srečanje. Obiskovalci celjskega gledališča so jo v osmih sezonah spremljali v 34 vlogah.

Nepozabne vloge na mariborskem odru
Na povabilo Branka Gombača je nadaljevala kariero v Drami SNG Maribor. Natanko pred 30 leti je nastopila kot Šeligova Lepa Vida in zanjo prejela tri najvišje nagrade - Borštnikovo nagrado in diplomo, nagrado Prešernovega sklada in nagrado publike na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. V predstavi je nastopila ob predzadnjem moškem dobitniku Borštnikovega prstana Petru Ternovšku, s katerim sta še večkrat ponovila vrhunske trenutke.

Ob naštevanju pomembnejših vlog Kjuderjeve ne moremo mimo Sofoklejeve Elektre, Sofje Pavlovne v Gorje pametnemu, Nell v Koncu igre, Irene v Ibsenovi drami Ko se mrtvi prebudimo, Ines v Sartrovih Zaprtih vratih, Olge v Treh sestrah in Sonje v Stričku Vanji.

'Na obisku' v domačem Trstu
V rojstnem mestu so jo gledalci lahko spremljali v vlogi Sue Bayliss v Millerjevi drami Vsi moji sinovi ali Dunjaško v Češnjevem vrtu. V času njenih gostovanj v Trstu so s štirimi kolegi igralci iz tržaškega gledališča ustanovili skupino z imenom Popotni komedijanti in pet let poleti razveseljevali zamejske Slovence v Italiji in Avstriji.

Po končanem obdobju predvsem vizualnega gledališča v Mariboru se je vrnila in odigrala še jubilejno poslovilno vlogo Mary Tyrone v O'Neillovi drami Dolgega dne potovanje v noč.
Devetnajsta dobitnica prstana
Minu Kjuder je devetnajsta v vrsti igralk, ki so si na prst nadele prestižni prstan, s tem pa se je pridružila Elviri Kralj, Miri Danilovi, Ančki Levar, Vidi Juvan, Savki Sever, Vladoši Simčič, Štefki Drolc, Majdi Potokar, Angelci Janko, Miri Sardoč, Mileni Muhič, Ivanki Mežan, Ivi Zupančič, Mileni Zupančič, Jožici Avbelj, Anici Kumer, Mirandi Zaharija in Silvi Čušin.