Po prvih ocenah domnevajo, da bi lahko šlo za prazgodovinsko plovilo, morda celo s konca bronaste dobe. Ali je datacija pravilna, pa bodo prihodnji teden pokazale analize lesa in mahu deblaka, ki jih delajo v Miamiju.

Arheologi se strinjajo, da gre za spektakularno in v evropskem prostoru redko najdbo, ki so jo na kopno odložile nedavne poplave, zaradi česar je bil, kot opozarja predavatelj arheologije in strokovnjak za podvodno arheologijo in antično ladjedelništvo Andrej Gaspari, izpostavljen atmosferi in se je začel proces propada lesa, ki je sicer perfektno ohranjen. "Zato smo hitro reagirali in čoln opremili z leseno konstrukcijo, ga spustili v reko, učvrstili njegovo notranjost, da pri transportu ne bi prišlo do kolapsa stranic. Nato smo ga opremili s pontonskimi, plavajočimi tubami, ki mu zagotavljajo plovnost."

Po reki so ga prepeljali do broda na Muri, kjer so ga z avtomobilskim dvigalom dvignili na transportno vozilo in ga prepeljali do soboškega jezera. Tam so ga ovili v zmočen filc in ga tesno ovili s polivinilom.

Sorodna novica Izjemna najdba: Mura je naplavila več kot 11-metrski deblak iz prazgodovine

Konec tedna ga vračajo v vodo – točneje soboško jezero, kjer bo ostal zavit v filc, s čimer se prepreči obrast s školjkami trikotničarkami. Kot pravi Gaspari, je "najdba tako spektakularna in zanimiva, da bi bilo škoda, če ne bi bil omogočen dostop zainteresirani javnosti. Bo pa potrebnega nekaj potrpljenja."

Konservatorski poseg bo trajal vsaj šest let
V načrtu je konservatorski poseg in nato predstavitev deblaka javnosti, kar pa je dolgotrajen proces, ki bo trajal vsaj šest let. "Zelo verjetno bo šel čoln v melaninski postopek, kar pomeni, da bo v lokalnem okolju treba zagotoviti velik bazen z destilirano vodo, da bo čoln popolnoma potopljen. Ko se bo čoln popolnoma očistil, bomo začeli uvajati melaninsko smolo, ki počasi izpodriva vodo iz medceličnih prostorov. Tako je čoln za nekaj generacij na varnem in ga lahko opazujemo."

Direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman je povedal, da se bodo za nadaljnje postopke, ki se tičejo predstavitve čolna javnosti, dogovarjali z Restavratorskim centrom, si pa želijo, da bi si ga ljudje lahko ogledali v Murski Soboti. "Ne vemo pa še točno, kaj in kako, saj gre za veliko dolžino in širino predmeta, kar zahteva primeren prostor za restavriranje in predstavitev," pravi Kerman.

Kot smo poročali, je drevak sredi septembra našel Ljubomir Zečević, poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja. Naplavljeno deblo se mu je zdelo zelo staro, zato je poklical v Pomurski muzej v Mursko Soboto, direktor muzeja pa je takoj obvestil strokovnjake, ki so že naslednji dan opravili ogled kraja, kjer je deblak ležal.

Po Gasparijevih besedah so na podlagi morfoloških značilnosti, torej ureditve krmnega dela, in glede na popravila drevaka ter značilnosti, ki kažejo na proces izdelave, opredelili, da je drevak zelo star, morda celo s konca bronaste dobe. To domnevo bodo potrdili ali ovrgli v roku enega tedna, kot pričakujejo rezultate radiokarbonskih analiz vzorcev lesa in mahu, s katerim so tisti, ki so z drevakom pluli, zatesnili špranje. "Tako bomo datirali čas, kako hitro od ležanja debla so deblo obdelali in tudi čas uporabe deblaka, pri čemer nam bo pomagal mah. Analize bodo na 30 let natančno povedale, iz katerega časa prihaja ta spektakularna najdba," pojasnjuje Gaspari.

Naredili bodo tudi podrobnejše analize, s katerimi bodo določili, kateri vrsti hrasta pripada deblo, iz katerega lesa so izdelali čepe za zatesnitev vrtin v dnu deblaka, analizirali pa bodo tudi material. Najverjetneje gre za smolo ali vosek, zmešan s pepelom – s katerim so na čolnu izvajali popravila. Vse vzorce že proučujejo v ameriškem laboratoriju Beta Analytic v Miamiju na Floridi.