Kot je na novinarski konferenci poudaril Al Vrezec iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer bodo drevi odkrili kip, je bil Joannes (v nekaterih zapisih Giovanni ali Janez Anton) Antonius Scopoli (1723–1788) začetnik in utemeljitelj sodobne naravoslovne znanosti na Slovenskem ter začetnik številnih znanstvenih ved, kot so biologija, botanika, geologija, medicina in veterina. Svoja najplodnejša leta je preživel na tedanjem Kranjskem, kjer sta ga navdihovali bogata biotska in geološka pestrost.

Med letoma 1754 in 1769 je kot prvi rudniški zdravnik delal v Idriji, kjer je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev, hkrati pa je popisoval rastline, glive in živali na Kranjskem. Po njem se imenuje Scopolia carniolica oziroma kranjski volčič.

Prvi sistematično zbiral kranjska imena

Objavil je temeljna naravoslovna dela, kot so De Hydrargyro Idriensi, Flora Carniolica in Entomologia Carniolica, s katerimi je Kranjska postala evropsko pomembna znanstvena velesila. Kot je poudaril Vrezec, je bil Scopoli prvi, ki je sistematično zbiral tudi slovenska oziroma kranjska imena.

Skupno je izdal 21 knjig, v knjigi Entomologia Carniolica pa je prvi sporočil svetu, da se čebelja matica oplodi s troti zunaj panja.

Scopoli je bil rojen na začetku junija, zato so po besedah Špele Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije začetek junija izbrali za tridnevno zgoščeno praznovanje. To se danes začenja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer so izdali priložnostno znamko, maksimum karto in žig prvega dne, komplet je na prodaj na blagajni muzeja. Na hodniku je na ogled manjša filatelistična razstava, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Ljubljana, zvečer pa bodo v prvem nadstropju muzeja odkrili Scopolijev doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Damjana Švare.

Scopoli se je sicer rodil v mestecu Cavalese na južnem Tirolskem. Študiral je na Dunaju in v Innsbrucku. V Idriji je živel 15 let, nato ga je pot vodila v Bansko Štiavnico na današnjem Slovaškem. Umrl je v italijanski Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let življenja.

Scopolija se bodo sicer z dogodki spominjali skozi vse leto; v alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti, ki je dislocirana enota muzeja, bodo imeli vodenja po Scopolijevih sledeh, jeseni pa bodo postavili na ogled razstavo o Scopoliju, ki jo bo pospremil katalog, je še povedala.

Prvi zdravnik, ki je prišel v Idrijo

Martina Peljhan s Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je poudarila, da je bil Scopoli prvi zdravnik, ki je prišel v Idrijo, ter da so idrijski rudarji na prvega zdravnika čakali kar 250 let, zato je za Idrijčane letošnja obletnica nekaj posebnega.

Ob tem je še spomnila, da je Scopoli po šestih letih dela v Idriji izdal knjigo o živem srebru, v kateri je objavil tudi razpravo o zdravljenju rudarjev, ki so zbolevali za merkurializmom. Kot je še povedala, je Občina Idrija na pobudo Muzejskega društva Idrija, Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije letošnje leto razglasila za Scopolijevo leto. Različni dogodki v Scopolijevem letu se bodo zvrstili od marca do novembra tako v Idriji kot drugod.

V petek bo v sklopu tridnevnega zgoščenega praznovanja v Galerija Magazin v Idriji potekal mednarodni strokovni posvet, na katerem bodo strokovnjaki z različnih področij predstavili Scopolijevo delo in življenje.

V soboto pa se bo dogajanje preselilo v Botanični vrt v Ljubljani. Po besedah Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta bodo ob 17. uri odkrili bronast Scopolijev kip, ki je delo akademskega kiparja Lana Seuška, ter predstavili znanstveno monografijo o Scopoliju, ki je delo 18 avtorjev. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta je dodala, da so pripravili tudi informacijske table o Scopolijevih rastlinah ter pano s Scopolijevo biografijo, jeseni pa bodo v času noči raziskovalcev pripravili tudi vodenja.