Arheologi so ob vznožju osrednjega templja azteškega Tenochtitlána, kjer je stal okrogel ceremonialni oder, odkrili vrsto kamnitih škatel in ogromno število morskih daritev, tako iz Tihega oceana kot tudi iz Mehiškega zaliva. Del novoodkritega zaklada je med drugim 165 nekoč živordečih, posušenih morskih zvezd in več kot 180 vej koral.

Strokovnjaki sklepajo, da so azteški svečeniki daritve pazljivo naložili v škatle na dvignjeni platformi; to je bil del obreda, ki se ga je verjetno udeležilo več tisoč gledalcev in spremljalo bučanje ceremonialnih bobnov. "Čista imperialististična propaganda," o takem spektaklu pravi Leonardo Lopez Lujan z narodnega arheološkega inštituta (INAH), vodja arheoloških izkopavanj pri Templu Mayor.

V isti škatli so arheologi pred tem identificirali žrtvovanega jaguarja, ki je bil oblečen kot bojevnik, z okrasjem na čast bojnega božanstva Huitzilopochtlija. Izkopavanja so sicer nato morali zaradi izbruha epidemije prekiniti za več kot dve leti.

Doslej javnost zato ni vedela, da so pred kratkim arheologi v krempljih opisanega jaguarja našli tudi glavo žrtvovanega orla. Jaguar, ki je imel okrog gležnjev privezane zvončke, je bil obrnjen proti zahodu, ob njem pa so bili pokopani še miniaturne sulice in ščit iz protja.

So našli grobnico pokojnega vladarja?
Do zdaj napol izkopana kamnita škatla datira v čas vladarja Ahuitzotla, ki je Azteke vodil med letoma 1486 in 1502, in še ni do konca raziskana. Pod ostanki jaguarja, ki so jih zdaj odstranili, je videti izboklino, ki nakazuje, da je spodaj še nekaj trdnega. "Kar koli so spravili pod jaguarja, je bilo zanje neizmerno pomembno," napoveduje Lopez Lujan. "Pričakujemo veliko odkritje."

Precej realna možnost je, meni arheolog, da je v škatli shranjena žara, v njej pa posmrtni ostanki Ahuitzotla. Vladarjeva vojaška moč mu je zagotavljala nadvlado nad kraji vse do današnje Gvatemale – pod svojo oblastjo je povezal pacifiško in zalivsko obalo Mehike. Odgovori na ta vprašanja sicer ne bodo znani prej kot v enem letu.

Ne poznamo še nobene azteške kraljevske grobnice
Čeprav arheologi okrog Templa Mayor izkopavajo že skoraj 40 let in so našli že več kot 200 škatel z daritvami, pa doslej niso odkrili še nobene ohranjene vladarske grobnice. Tempelj je bil veličastna, do 15 nadstropij visoka zgradba, ki pa so jo Španci po svojem zavzetju Mehike (leta 1521) zravnali s tlemi. Pod ruševinami so bili pokopani številni zakladi, ki jih stroka zdaj že desetletja počasi spravlja na plano.

Poleg osrednje škatle, v kateri je bil pokopan jaguar, so arheologi ob njej našli še dve dodatni, pomožni škatli, ki ju bodo odprli v prihodnjih tednih. V njih pričakujejo najdbo še drugih zveri v bojnih opremah, morda z okrasjem iz žada, turkiza in zlata.

Z morjem povezane daritve, ki so bile naložene na jaguarju, najverjetneje simbolizirajo podvodni svet, kamor je – po azteškem verovanju – vsak večer odpotovalo sonce. Morda simbolizirajo tudi kraljevo posmrtno potovanje (če je v škatli resnično pokopan kralj).

Arheologinja Joyce Marcus z Univerze v Michiganu je za tiskovno agencijo Reuters pojasnila, da odkopane daritve osvetljujejo "azteški svetovni nazor, ritualno gospodarstvo in očitne povezave med imperialno širitvijo, vojskovanjem, vojaško močjo in funkcijo vladarja"; z obredi so potrjevali in proslavljali nove osvojitve ter vzpostavljali pritok daritev v prestolnico. "Vsaka odkrita škatla pomeni nov košček sestavljanke."

Najsrhljivejša najdba: otroške lobanje
V bližnji vdolbini so odkrili tudi lobanje ducata žrtvovanih otrok, ki so bili stari od enega do šest let. Ta zakop se je verjetno zgodil več desetletij pred drugimi, a je prav tako povezan z bogom Huitzilopochtlijem.

Informacije, ki jih zgodovinarji pridobivajo na podlagi arheoloških izkopavanj, so dobrodošla razširitev "uradne zgodovine" iz kolonialne dobe, ki jo je močno zaznamovalo upravičevanje zavojevanja novega sveta kolonizatorskih sil. "Šele zdaj Azteke spoznavamo pod njihovimi lastnimi pogoji," verjame Diana Moreiras z Univerze v Britanski Kolumbiji. "Zdaj gledamo, kaj so počeli oni sami, in ne tega, kar so o njih mislili Španci."