"Iz načina, ko se premestitve izvajajo skrivoma, brez celostne strokovne in javne debate pred premestitvijo in brez utemeljitve tega dejanja, gre sklepati, da je 'projekt' umika kipov iz javnega prostora politično motiviran, kar najstrožje obsojamo," so zapisali v pismu.

V javnem pismu so spomnili, da je že pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja zainteresirano in strokovno javnost zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer je potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. Temu je sledila pojasnitev, da so skulpturo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića odstranili za konservatorsko-restavratorske potrebe.

"Zbirka skulptur v parku Brdo in v dvorcu Brdo je bila najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji. Šlo je za eno od redkih javnih zbirk kipov, nastalih okoli sredine preteklega stoletja, pod katere so podpisani avtorji, kot so Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Tine Kos, Frane Kršinić, Boris Kalin, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stane Keržič in Stojan Batič. Gre za odlična, pomembna dela tega obdobja in vrhunske kiparje, nekateri od njih so bili tudi vplivni profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani," so o pomenu zbirke zapisali podpisniki iz ALUO-ja.

V javnem pismu navajajo, da je bila za likovno zbirko odgovorna Narodna galerija v Ljubljani, za vrtne kipe Zavod za varstvo kulturne dediščine, le Titov spomenik je sodil v zbirko Muzeja novejše zgodovine. "Direktor muzeja Jože Dežman je posvojil vso zbirko in kot razlog za prestavitev navaja, da je bila ta zanemarjena. Toda kipov, ne le zgoraj omenjenega Augustinčićevega dela, temveč kar 11 kipov iz zgodnjega povojnega obdobja, niso konservirali-restavrirali (smo brez kakršnega koli poročila o opravljenih posegih). Povsem so jih umaknili iz zaščitenega območja parka protokolarnega objekta Brdo," še pišejo. Na Brdu so po navedbah podpisnikov pustili zgolj en kip Zdenka Kalina in starejše delo Karla Putriha.

"Zgolj še bronasta trupla v depoju zgodovine"
Kot pišejo, potreba po konservatorsko-restavratorskih posegih nikakor ne opravičuje selitve kipov iz njihove parkovne lokacije na Gorenjskem, čeprav se pojavljajo govorice, da je selitev v nekdanjo italijansko vojašnico začasna. "Odpeljani so namreč v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer na novo postavljeni in interpretirani ne bodo več na očeh politikov in drugih pomembnih gostov, ki so vabljeni na Brdo. V Pivki bodo zgolj še bronasta trupla v depoju zgodovine, nič več živa zgodovinska pripoved o preraščanju partizanske borbe v delo povojnega časa s

poudarjanjem tipiziranih figur časa."

Deponirani kipi naj bi bili po poročanju medijev trenutno zgolj naloženi pred nekdanjo vojašnico, najpozneje do jeseni pa naj bi jih razstavili v parku po avtorskem konceptu, ki ga snuje arhitekt Ira Zorko.

Sorodna novica Titov kip tik pred predsedovanjem izginil z Brda; potreben naj bi bil obnove, ki je v načrtu ni bilo

"Kipi bodo, kot je videti, trdno privijačeni(!?). Zasnova zastavlja veliko mero dvoma v zgodbo o začasnosti njihove premestitve, potrebne zaradi preliminarnih preiskav in konservatorsko-restavratorskih posegov. V njenem ozadju je jasno berljiva želja po brisanju zgodovinskega in umetnostnega spomina ter skrunitev, čiščenje dela zgodovine parkovnega kompleksa Brdo. Igrišče za golf naj zamenja v depoje odrinjene vrtne skulpture," beremo v pismu.

Zahteva po vrnitvi kipov v parkovni kompleks Brda
S pismom ALUO zahteva zakonsko utemeljeno vrnitev kipov v parkovni kompleks protokolarnega objekta Brdo ali krajinsko, strokovno preverjeno in utemeljeno razvrstitev zbirke kipov v parkovnem območju Brdo in prenehanje grobega spreminjanja ter brisanja naše skupne umetnosti in zgodovine.

Za odziv smo se obrnili tudi na direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana. Po njegovih besedah v MNZS zbirajo odzive na postavitev odprtega depoja MNZS v PVZ v Pivki, na vprašanja pa bo odgovoril takoj po vrnitvi z dopusta.