Na Poljanski cesti naj bi sicer prostore dobil tudi Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je leta 2021 ustanovila vlada Janeza Janše. Ob združitvi omenjenega muzeja z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je ministrica za kulturo Asta Vrečko pojasnila, da so bili prostori na Poljanski cesti ves čas namenjeni izključno Arhivu RS ter da znotraj veljavnega gradbenega dovoljenja njihova namembnost ni bila nikoli spremenjena. Foto: Katja Kodba/STA za MK
Na Poljanski cesti naj bi sicer prostore dobil tudi Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je leta 2021 ustanovila vlada Janeza Janše. Ob združitvi omenjenega muzeja z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je ministrica za kulturo Asta Vrečko pojasnila, da so bili prostori na Poljanski cesti ves čas namenjeni izključno Arhivu RS ter da znotraj veljavnega gradbenega dovoljenja njihova namembnost ni bila nikoli spremenjena. Foto: Katja Kodba/STA za MK

ZVKDS trenutno deluje na več lokacijah po Ljubljani, tudi na Poljanski cesti.

Kot je v današnji izjavi po ogledu prostorov arhiva v Gruberjevi palači povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, je naložba na Poljanski končana in so tik pred izdajo uporabnega dovoljenja, sledil bo prevzem prostorov. Tako bo Arhiv RS dobil večino prostora, ki ga potrebuje, v Gruberjevi palači bo ostal le še del depoja.

V Gruberjevo palačo pa se bo preselila uprava ZVKDS-ja ter Služba za kulturno dediščino in razvoj in Center za preventivno arheologijo. Prostori v palači so po ministričinih besedah večinoma pisarniški, pa tudi takšni za hrambo gradiva, kar je pravzaprav to, kar ZVKDS potrebuje. Na Poljanski cesti pa ostaja Restavratorski center, ki bo ob tem pridobil tudi nekoliko več površin. S takšno rešitvijo bodo tudi stroškovno racionalizirali delovanje ZVKDS-ja, ki za del svojih prostorov plačuje visoke najemnine.

Arhiv RS je deloval oz. za zdaj še deluje na več lokacijah po Ljubljani – na Zvezdarski, Zemljemerski in Poljanski oz. Kapusovi, kar je predstavljalo logistične in organizacijske izzive. Poleg tega ima v Borovcu pri Kočevski Reki depo za filme na gorljivi nitratni osnovi. Foto: Katja Kodba/STA za MK
Arhiv RS je deloval oz. za zdaj še deluje na več lokacijah po Ljubljani – na Zvezdarski, Zemljemerski in Poljanski oz. Kapusovi, kar je predstavljalo logistične in organizacijske izzive. Poleg tega ima v Borovcu pri Kočevski Reki depo za filme na gorljivi nitratni osnovi. Foto: Katja Kodba/STA za MK

Selitev, za katero so delali tri desetletja
Po besedah direktorja Arhiva RS Andreja Nareda bodo obnovljene oziroma na novo zgrajene prostore na Poljanski 40, ki so bili arhivu namenjeni že pred več kot 30 leti, prevzeli v uporabo v tem tednu. Izrazil je veselje, da bodo lahko še letos tja pod eno streho preselili vse zaposlene v arhivu in prostore za uporabnike, kot so čitalnica, predavalnice, razstavni prostor in drugo. Na Poljanski sicer že zdaj hranijo večji del gradiva, in sicer približno dve tretjini.

"Deset kilometrov gradiva" ostaja v depoju
V Gruberjevi palači bo po Naredovih besedah ostalo še približno deset kilometrov gradiva, zato jim seveda ni vseeno, kdo bo prostore uporabljal za njimi. Da bo prostore naselil ZVKDS, ga veseli, saj so že do zdaj dobro sodelovali in verjame, da bodo tudi v prihodnje.

Nared računa, da se bo sama selitev začela septembra. Koliko časa bo trajalo, trenutno težko presodi. Kot je še pojasnil, bodo preselili tudi del gradiva. Trenutno je v Gruberjevi palači gradivo, ki je več v uporabi, ker je tam čitalnica. V prvi fazi bodo tako na Poljansko cesto preselili deset fondov in zbirk, ki se po desetletni statistiki izkazujejo kot tiste, ki so najbolj v uporabi, s Poljanske pa bodo morda v Gruberjevo palačo preselili kakšne fonde, ki so zelo malo v rabi.

Po obnovi osrednjega, severnega trakta kompleksa na Poljanski 40 bo Arhiv RS tja lahko preselil vse zaposlene, delovne prostore arhivistov, delavnice in laboratorije, čitalnico in druge prostore za uporabnike, knjižnico, prav tako bo tam urejena varna soba oz. podatkovni center za arhivsko gradivo v elektronski obliki. Foto: Katja Kodba/STA za MK
Po obnovi osrednjega, severnega trakta kompleksa na Poljanski 40 bo Arhiv RS tja lahko preselil vse zaposlene, delovne prostore arhivistov, delavnice in laboratorije, čitalnico in druge prostore za uporabnike, knjižnico, prav tako bo tam urejena varna soba oz. podatkovni center za arhivsko gradivo v elektronski obliki. Foto: Katja Kodba/STA za MK
V Gruberjevo palačo se bo preselila uprava ZVKDS-ja in Služba za kulturno dediščino in razvoj ter Center za preventivno arheologijo. Foto: Katja Kodba/STA za MK
V Gruberjevo palačo se bo preselila uprava ZVKDS-ja in Služba za kulturno dediščino in razvoj ter Center za preventivno arheologijo. Foto: Katja Kodba/STA za MK

ZVKDS: V Gruberjevi palači bomo lahko dostopnejši za javnost
Generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin je poudaril, da bo selitev v Gruberjevo palačo, kjer bodo združili pet, morda celo šest služb, ki jih imajo trenutno raztresene po Ljubljani, po 25 letih največja prostorska pridobitev za ZVKDS. Poleg racionalizacije bo selitev prinesla nove možnosti tudi v vsebinskem smislu, saj bo objekt omogočil odpiranje zavoda javnosti.

Kot je poudaril, se v evropskem prostoru spomeniškovarstvene službe vedno bolj usmerjajo tudi v procese izobraževanja in popularizacije kulturne dediščine in Gruberjevo palačo bo mogoče smiselno uporabiti tudi v te namene ter jo odpreti za sodelovanje za vse skupine, tudi nevladne, kot so razna društva, denimo restavratorsko društvo, konservatorsko društvo in podobno.

Prostori v Gruberjevi palači bodo po Hudolinovi oceni morda potrebni kakšnih manjših adaptacijskih posegov, a ker večji del opreme ostaja v njih, računa, da bo njihova selitev potekala hitro. Selili se bodo namreč zgolj zaposleni in gradivo, ki ga uporabljajo pri svojem delu.