V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi so odprli gostujočo razstavo Zakladi Madžarskega narodnega muzeja. Na muzejskih panojih predstavljajo del madžarske zbirke in obiskovalcem predstavljajo najzanimivejše prigode njihovih eksponatov, med katere spadajo kronanjski plašč prvega ogrskega kralja Štefana I., klavir Broadwood Franca Liszta in Ludwiga van Beethovna, fragmenti Stalinovega kipa in portret cesarice Elizabete Bavarske. Razstava bo na ogled do 4. maja.

Steznik cesarice Elizabete, ki ga je nosila v trenutku smrti
Bavarska kneginja Elizabeta z družinskim vzdevkom Sisi je kot soproga cesarja Franca Jožefa I. vladala na avstrijskem prestolu, od leta 1867 pa je bila tudi kraljica Madžarske. Osebno izpopolnitev je iskala v negi in skrbi za lepoto, jahanjem, telesni vadbi in poeziji. Poleg kopije portreta cesarice Elizabete iz leta 1899 je na ogled tudi fotografija steznika, v katerem je bila zabodena in ki izkazuje modno damsko silhueto tistega časa.

Klavir Broadwood, nekdanja last glasbenih velemojstrov
V Madžarskem narodnem muzeju hranijo tudi klavir Broadwood, ki je nekdanja last madžarskega skladatelja in pianista slovaškega rodu Franza Liszta in nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna. Najznamenitejši predmet iz Lisztove zapuščine je nedvomno ta klavir, ki je v njegovo last prišel leta 1846, prej pa ga je izdelovalec klavirjev Thomas Broadwood poslal na Dunaj v dar slavnemu Beethovnu, ki ga je uporabljal vse do smrti. Zatem je njegovo premoženje prišlo na dražbo, klavir pa je odkupil dunajski trgovec z umetninami in glasbeni založnik C. A. Spina, ki ga je v znak spoštovanja podaril Franzu Lisztu.

Na ogled so tudi fotografije srebrnih elementov, ki sestavljajo Seusov zaklad iz obdobja poznega rimskega cesarstva, Monomahova krona in kronanjski plašč kralja Štefana I. Napis na plašču razkriva, da sta ga sveti Štefan in njegova žena Gizela leta 1031 namenila v dar nastajajoči cerkvi in baziliki kraljeve proštilje Marijinega vnebovzetja kot mašni plašč, so zapisali pri Narodnem muzeju Slovenije.

Seusov zaklad, srebrnina za izkazovanje kultiviranosti in vpliva
Srebrni predmeti, ki sestavljajo Seusov zaklad, so bili izdelani v 4. stoletju našega štetja in vključujejo značilne pripomočke za praznično pogostitev in kopel. "Zaklad, ki so ga pozneje pretihotapili iz Madžarske, je bil že od same najdbe zaznamovan z nesrečno usodo, polno človeških tragedij, umorov, kriminala in dobičkarstva," piše v sporočilu za javnost. "Podobe, ki krasijo srebrno posodje, poveličujejo mirnost podeželskega življenja, užitke ob pojedini in čutni ljubezni ter radost, ki jo ljudem prinaša uspešen lov."

Sorodna novica Krvavo zatrta vstaja Madžarov

Na gostujočo razstavo spadajo tudi fotografije iz časa, ko je na Madžarskem izbruhnilo revolucionarno gibanje leta 1956, in fragmenta Stalinovega kipa, ki so ga porušili med revolucijo. Stalinov kip je kot posledica izražanja ljudske jeze padel že na prvi večer revolucijskega gibanja, katerega cilja sta bila umik sovjetske vojske in odprava komunističnega režima.

Sprehod skozi najrazburljivejša stoletja madžarske preteklosti
Madžarski muzej hrani več kot milijon individualno zavedenih predmetov, od tega največ arheoloških najdb in artefaktov, pa tudi kovance, historične fotografije, zgodovinske predmete in umetniška dela. Zaradi bogatih arheoloških zbirk je madžarski muzej pogosto partnerska ustanova pri večjih arheoloških razstavah v Evropi in ZDA.

Muzej v Budimpešti spada med najstarejše evropske muzeje. Ustanovili so ga leta 1802, za tem, ko je madžarski grof Ferenc Szechenyi madžarskemu narodu podaril svojo knjižnico, zemljevide, bakroreze, zlatnike in grbe med drugim. Nato so tako njegova žena in drugo plemstvo kot tudi meščani, kmetje in intelektualci muzeju začeli darovati umetnine in spodbudili madžarsko državo, da je s podporo habsburških vladarjev odkupovala pomembnejše gradivo. Muzej izvaja tudi izkopavanja.