Po zgolj 12 letih spomeniku v spomin na Sinte in Rome, žrtve nacionalsocializma, grozi odstranitev zaradi načrtovanega železniškega predora. Foto: EPA
Po zgolj 12 letih spomeniku v spomin na Sinte in Rome, žrtve nacionalsocializma, grozi odstranitev zaradi načrtovanega železniškega predora. Foto: EPA

Spomenik, ki ga je zasnoval izraelski kipar Dani Karavan (1930–2021), je umeščen v park Tiergarten. Tako rekoč ugnezden je na naravni jasi in obsega vodno kotanjo, z granitom tlakovano pot, spominske stene z besedili, spremljajo ga zvočni elementi. Vključuje pa tudi drevesa, rože in travo, ki rastejo tam.

Berlinski spomenik umorjenim Judom v Evropi, ki ga je zasnoval umetnik Peter Eisenman. Foto: EPA
Berlinski spomenik umorjenim Judom v Evropi, ki ga je zasnoval umetnik Peter Eisenman. Foto: EPA

Simboličen grob z rožo namesto nagrobnika
Spomenik Sintom in Romom, žrtvam nacionalsocializma, je naročila nemška država po dolgotrajnem boju za ustrezno priznanje marginalizirane skupnosti. Sredstva za spomenik – 2,8 milijona evrov – je dala nemška zvezna vlada. Gre za simboličen grob ter osrednje mesto žalovanja in spomina. V središču spomenika je roža, ki leži sredi bazena in je dostopna skozi podzemno komoro.

Rožo zamenjajo vsakodnevno, ta pa po Karavanovih besedah simbolizira "neoznačene grobove Sintov in Romov, ki jih je umoril nacistični režim, ker so bile divje rože njihov edini nagrobnik." Leži na lokaciji z neposrednim pogledom na Reichstag, nedaleč od spomenika umorjenim Judom v Evropi, ki ga je zasnoval Peter Eisenman, in spomenika homoseksualcem, preganjanim v času nacizma, ki pa ga podpisuje umetniški tandem, ki ga sestavljata Michael Elmgreen in Ingar Dragset.

Nemška državna železniška družba Deutsche Bahn je pred štirimi leti predstavila projekt skupaj z alternativnimi trasami za predor. A lokalna vlada se je kljub temu odločila za tisto, ki bi znatno in trajno poškodovala celovitost spomenika ter predpostavlja tudi podiranje do 70 dreves, starih več stoletij. Kampanjo proti načrtom rušenja spomenika in dreves se je začela leta 2020, torej v letu pred Karavanovo smrtjo. Umetnik je tudi sam ostro protestiral proti gradnji ter vztrajal, da so "drevesa sestavni del spomenika in bistveni element vzdušja, ki sem ga želel ustvariti," piše Art Newspaper.

Posnetek z odkritja spomenika v letu 2012, ki so se ga udeležili tudi Romi in Sinti, ki so preživeli koncentracijska taborišča. Rožo na sredini spomenika zamenjajo vsak dan. Foto: EPA
Posnetek z odkritja spomenika v letu 2012, ki so se ga udeležili tudi Romi in Sinti, ki so preživeli koncentracijska taborišča. Rožo na sredini spomenika zamenjajo vsak dan. Foto: EPA

"Politično škandalozen neuspeh kulture spomina v Nemčiji"
Po Karavanovi smrti je njegova družina skupaj s skupnostjo Sintov in Romov nadaljevala uspešno kampanjo za zaščito spomenika. A je po lanskih volitvah v berlinski senat prišlo do napredka načrtov železniške družbe in so zdaj že v fazi, ko je mogoče ugovore pri Deutsche Bahnu vložiti do konca julija, preden lahko začnejo gradnjo.

Od leta 2008 stoji v Berlinu tudi spomenik homoseksualcem, ki so bili žrtve nacizma. Foto: EPA
Od leta 2008 stoji v Berlinu tudi spomenik homoseksualcem, ki so bili žrtve nacizma. Foto: EPA

V zadnjih prizadevanjih, da bi našli alternativno speljano pot in posledično predor, ki bi ohranila spomenik nedotaknjen, je več romskih organizacij v Nemčiji sprožilo peticijo. "Načrti razkrivajo očitno, uničujočo, nepopravljivo škodo na spomeniku. Predlagana intervencija je žalitev za spomin in vrednost spomina. (...) Predlagani gradbeni projekt razkriva politično škandalozen neuspeh kulture spomina v Nemčiji," je med drugim mogoče prebrati v peticiji.

Največja etnična manjšina v Evropi
"Ta spomenik nas spominja na narod, ki je bil predolgo pozabljen. Poklon žrtvam pa vsebuje tudi obljubo, obljubo o zaščiti manjšin, kar je naloga za danes in za jutri," je na slovesnosti ob odkritju spomenika dejala takratna kanclerka Angela Merkel. Ob tem je opozorila, da so Sinti in Romi še zmeraj žrtve diskriminacije in zavračanja ter da se morajo še zmeraj boriti za svoje pravice. "Naloga Nemčije in Evrope je, da jih podpre," je še poudarila.

Nacisti so ujete Sinte in Rome zaprli v gete oziroma odpeljali v koncentracijska taborišča in pobili, številni pa so bili tudi predmet medicinskih poskusov. Kot navedeno, je bilo po ocenah v času nacizma ubitih pol milijona Sintov in Romov. Danes jih v Evropi živi okoli 11 milijonov, s čimer predstavljajo največjo etnično manjšino na tej celini.