Predor, ki bo meril 3,3 kilometra v dolžino, naj bi po navedbah vlade poskrbel za boljšo pretočnost prometa v tem delu države, zlasti v času dopustov. Nasprotniki pa svarijo, da bi lahko načrtovani projekt povzročil nepopravljivo škodo na znamenitem najdišču, ki je uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Unesco je sicer že pri prvih poskusih uresničitve gradnje cestnega predora leta 2021 opozoril, da Stonehengeu v tem primeru grozi izguba statusa svetovne dediščine. Kot so tedaj pojasnili, obstaja namreč strah, da bo narejena nepopravljiva škoda na področju "neznanske vrednosti za svet". V primeru, da Velika Britanija načrtov za gradnjo ne bi spremenila in prilagodila, je odbor Unescu takrat predlagal, naj Stonehenge naslednje leto uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine.

Projekt so odsvetovali tudi pri Unescu
Nasprotniki projekta so leta 2021 sicer že dosegli sodno zmago proti takratnemu ministru za promet Grantu Shappsu, ki je leto prej prvi dal zeleno luč za gradnjo predora v bližini znamenitosti. Britansko višje sodišče je Shappsovo odločitev takrat zavrnilo, ker ni dovolj upošteval strokovnih priporočil glede škode, ki bi bila povzročena na prazgodovinskem najdišču. Projekt sta odsvetovala tako Unescova komisija iz leta 2018 kot tudi ministrov lastni inšpektorat. Unesco je predlagal gradnjo daljšega in globlje izkopanega predora, ki bi prekril večji del ceste.

Zelo verjetno je, da bodo nasprotniki projekta v vrednosti 1,7 milijarde funtov tudi tokratni sklep vlade poskušali izpodbijati prek sodišč.

Obremenjena avtocesta, zastoji predvsem v bližini Stonehengea
Avtocesta A303 je zelo obremenjena, priljubljena je predvsem pri voznikih, ki potujejo na jugozahod Anglije in v nasprotni smeri. Pogosti zastoji so ravno v bližini Stonehengea. Pred nepopravljivo škodo je že leta 2020 svaril tudi inšpektorat za načrtovanje. A po mnenju prometnega ministra naj bi prednosti gradnje pretehtale pred morebitno škodo.

Stonehenge je ena od najbolje obiskanih znamenitosti v državi. V marsičem ostaja uganka arheologom, ki se že dolgo ukvarjajo s Stonehengeem. Kljub nenehnim študijam in analizam strokovnjaki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Dve osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike.