Noro Stiasny, dunajsko nečakinjo zbiratelja umetnin Victorja Zuckerkandla, so nacisti z njeno mamo Amalie Zuckerkandl deportirali v geto Izbica na Poljskem, ker je bila Judinja. Umorjena je bila tam ali pa v bližnjem uničevalnem taborišču Belzec.

Avstrija je leta 2001 vrnila Klimtovo sliko z naslovom Apfelbaum II (Jablana II) potomcem Nore Stiasny. Vrnili so jo iz dunajskega muzeja Belvedere leta 2001, misleč, da je bila to slika, ki jo je bila prisiljena prodati leta 1938, v letu, ko je nacistična Nemčija anektirala Avstrijo, poroča Reuters,

Strokovnjaki so pozneje vendarle ugotovili, da je bila slika, ki jo je prodala, v resnici najverjetneje Klimtova Rosen unter Baeumen (Vrtnice pod drevesi), leta 2021 pa je Francija pristala na vrnitev tega dela Stiasnyjevim dedičem iz Musee d'Orsay.

Do takrat pa je družina že prodala sliko z jablano, sedanji lastniki pa za prodajo niso bili zainteresirani, je v izjavi zapisalo avstrijsko ministrstvo za kulturo, ki je po poročanju Reutersa napovedalo poravnavo z družino Stiasny.

"Čeprav boli, da slike Jablana II ni mogoče vrniti v Avstrijo, je vseeno razveseljivo, da se dolgo in zapleteno vprašanje vračila te slike končuje s poravnavo, ki je bila zdaj sklenjena," je v izjavi navedla avstrijska sekretarka za umetnost in kulturo Andrea Mayer.

"Vsa umetnost je erotična"
Gustav Klimt se je rodil leta 1862 in je po končani šoli za umetno obrt od leta 1879 delal pri slikarju Hansu Makartu. Štiri leta pozneje je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo.

Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino dunajska secesija. Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti. Med letoma 1900 in 1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki pa so povzročile škandal.

Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, ki je nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. Na njej sta bili v ospredju ornamentika in zlata barva – njun spoj je vrhunec doživel s sliko Poljub. Sicer pa je bil Klimtov osrednji subjekt žensko telo, njegova dela zaznamuje odkrit eroticizem. In tako je tudi sam nekoč dejal: "Vsa umetnost je erotična."