Londonski Muzej Victoria & Albert se z etiopskim veleposlaništvom dogovarja o vrnitvi umetnin, ki so jih britanski kolonisti zasegli kot vojni plen. Tudi Nizozemska naj bi vrnila prek sto tisoč v času kolonializma zaseženih eksponatov.

"Ekspedicija" v Abesinijo
Etiopija si za vrnitev umetnin prizadeva že vse od leta 1868: takrat so namreč britanski vojaki zavzeli vas Amba Mariam v središču Etiopije, takrat znano kot Magdala. (Pohod za rešitev britanskih talcev se je končal s samomorom etiopskega vladarja in popolnim uničenjem njegove utrdbe.)

Leta 2007 je Etiopija vložila uradni zahtevek za vračilo več sto artefaktov, ki jih hranijo različni britanski muzeji, a je Velika Britanija to preprosto – zavrnila.

Namestnik direktorja muzeja Victoria & Albert Tim Reeve pa je nedavno na literarnem festivalu Cheltenham izrazil drugačno stališče: verjame, da je vračanje umetnin del "dekolonizacije" njihovih zbirk ter odkritejšega predstavljanja zgodovine muzeja. Po njegovih besedah ni dvoma, da so bila umetnine zaplenjene in ne izposojene.

Trajne vrnitve ne bo
Kot je še povedal, so se kot začetni korak k vrnitvi umetnin dogovarjali o dolgotrajni izposoji, saj britanska zakonodaja državnim muzejem prepoveduje trajno vračanje artefaktov. Muzej med drugim hrani dragoceno zlato krono in kraljevo poročno obleko.

Tudi Nizozemska razmišlja o vrnitvi v času kolonializma zaseženih umetnin, saj so najvidnejši nizozemski muzeji, med njimi Rijksmuseum in Tropenmuseum v Amsterdamu, podprli poročilo, v katerem je predlagano priznanje in odprava storjenih krivic.

Nizozemski muzeji bi po nekaterih ocenah lahko vrnili 100.000 eksponatov, med njimi 70-karatni diamant, ki je bil nekdaj last sultanata Banjarmasin v Indoneziji. Območje sultanata je Nizozemska zasedla konec 19. stoletja; takrat so diamant tudi poslali na staro celino.

Po besedah direktorja Rijksmuseuma Taca Dibbitsa se v muzeju že ukvarjajo z identificiranjem izvora umetnin v zbirki. Poudaril je, da gre za pomembno temo, ki je v zadnjih desetletjih deležna vedno večje pozornosti, tudi mednarodno, ter dodal, da je dobrodošla nacionalna politika na tem področju. Meni tudi, da bi bilo smiselno ustanoviti neodvisno komisijo, ki bi se ukvarjala z zahtevami posameznih držav.

Dibbts je izpostavil tudi pomen mednarodnega sodelovanja muzejev, da razširijo vedenje o izvoru umetnin, ki jih hranijo, je poročal britanski časnik The Guardian.

Kak predmet v resnici najde pot nazaj
Nizozemska vlada je do vprašanja repatriacije v zadnjem času zavzela bolj aktivno držo. Marca lani so v Džakarto vrnili zlato bodalo, ki se mu je bil prisiljen odpovedati "uporniški princ" Diponegoro po neuspeli vstaji proti nizozemski oblasti leta 1830. 45 let po tem, ko je Nizozemska obljubila vrnitev dragocenega artefakta, so ga tudi v resnici poslali v Indonezijo.