Mwazulu Diyabanza, kiv je bil rojen v Kongu, a že dvajset let živi v Franciji, se je junija postavil ob pogrebni kipec iz 19. stoletja, ki izvira iz osrednje Afrike; hranijo pa ga v pariškem muzeju Quai Branly. Povedal je nekaj ostrih besed o francoski praksi odnašanja artefaktov iz nekdanjih kolonij, nato pa – s prijateljevo pomočjo – izrezljani leseni kipec snel s podstavka; tretji možak je vse skupaj snemal in v živo prenašal na Facebooku.

"Mama mi je razlagala, da so prišli Evropejci in zaplenili artefakte, pokradli našo dediščino," je Diyabanza pojasnil v izjavi za tiskovno agencijo Reuters. "Bojujemo se, da bi svoje bogastvo dobili nazaj."

Kdo je pravi tat?
Diyabanza je del širšega, panafriškega gibanja, ki poziva Francijo, naj afriškim državam vrne nakradene artefakte in vpelje reparacije za suženjstvo. On sam je sicer zdaj obtožen poskusa kraje. Tožilstvo zanj zahteva globo, razsodba pa bo znana 14. oktobra. Proti njemu je odprt še en podoben primer: v Marseillu je artefakt dejansko odnesel iz muzeja in ga oddal na policijski postaji. Diyabanza je seveda prepričan o upravičenosti svojih dejanj: "Kdo je pravi tat v tej zgodbi? Tat je tisti, ki nekaj vzame neupravičeno. Jaz pa sem zakoniti dedič."

Kongovčev primer je ponovno odprl javno razpravo o francoski zgodovini – in to v letu, ko so se bile zaradi množičnih protestov številne države razvitega sveta prisiljene spomniti na lastno kolonialistično preteklost. In v resnici je ogromen del afriške kulturne dediščine shranjen in razstavljen v Evropi. Že samo v pariškem muzeju Quai Branly je shranjenih okrog 70 tisoč afriških razstavnih predmetov. Ogromno zbirko ima tudi londonski British Museum.

Visokoleteče besede, a brez pravih dejanj
Francoski umetnostni zgodovinar Benedicte Savoy je predlani v sodelovanju s senegalsko ekonomistko Felwine Sarr sestavil poročilo, ki predlaga načrt za vračanje artefaktov, odnesenih iz Afrike. Samo v muzeju Quai Branly sta naštela več kot 46 tisoč predmetov, ki bi prišli v poštev za vrnitev. Institucija ne takrat – in ne zdaj – ne daje nobenih komentarjev na to temo.

Je pa prav tako leta 2018 predsednik Emmanuel Macron izjavil, da "afriška dediščina ne more kar tako biti v evropskih zasebnih zbirkah in muzejih." Diyabanza se s tem seveda strinja: "Ljudje vidijo samo čudovite zgradbe. Mi pa slišimo krike žensk in otrok."

So pa načelne izjave seveda še daleč od dejanskega ukrepanja: uradna dokumentacija razkriva, da so do zdaj iz vseh francoskih zbirk skupaj v Afriko vrnili manj kot 30 artefaktov.