Religija je bila nepogrešljiv del antičnega življenja, zato želi ptujski pokrajinski muzej z razstavo prikazati človeka kot religiozno bitje, kakor koli se to pri njem že kaže.

Vloga religije v drugih življenjskih sferah
Pomembno vlogo je imela religija tudi v arhitekturnem razvoju mest, saj so med javne stavbe, postavljene na vidnih in pomembnih krajih, sodila tudi svetišča in svetiščna območja. Med takimi je bil tudi ptujski grič Panorama, ki je predstavljal eno od osrednjih mestnih in kultnih središč nekdanje rimske Petovione.

Razstavljeni spomeniki, posvečeni grško-rimskim, orientalskim in avtohtonim božanstvom, so v vlogi pričevalcev o religioznih praksah. Med drugim so predstavljeni Nutrice, ki priča o veliki moči majhnih božanstev, Sol, ki predstavlja vseobsegajočo moč, misteriji ali moč odrešitve ter preostala božanstva antičnega panteona.

Razstavo bodo bogatile občasne vitrine
Po besedah kustosinje Aleksandre Nestorović nameravajo sodelavci muzeja to sicer majhno razstavo dopolnjevati tudi z občasnimi vitrinami. Gre sicer za prvo manjšo postavitev zelo bogate arheološke zbirke Ptuja, potem ko so se lani z vodstvom Mestne občine Ptuj dogovorili, da bodo salon v starem mestnem jedru v celoti namenili za potrebe arheologije.

Najstarejše slovensko mesto se še naprej ukvarja z iskanjem primernih prostorov za svojo bogato arheološko zbirko. Muzej namreč po desetletje trajajočih prizadevanjih še zmeraj nima na voljo večjega stalnega razstavišča za arheološke najdbe, ki jih zdaj shranjujejo daleč od oči javnosti.

Ptujski pokrajinski muzej med drugim upravlja tudi tamkajšnji grad in še nekatere razstavne prostore na Ptuju in v Ormožu. V času zdajšnje mestne oblasti so se z ministrstvom za kulturo dogovarjali o možnostih za ureditev razstavišča v zdaj zanemarjeni žitnici na Ptujskem gradu, za kar bi objekt morali obnoviti, a bi z njim pridobili okoli 4000 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Prejšnje vodstvo ministrstva je namero po pisanju Večera celo pisno potrdilo, a je po prihodu nove vlade ta ideja zamrla z utemeljitvijo, da bi bilo primerno, če bi občina kot ustanovitelj muzeja našla lastna sredstva za gradnjo objekta za predstavitev vrhunskih arheoloških artefaktov.

Sorodna novica Kakšno leto je za Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož, del katerega je tudi Ptujski grad?

Vprašanje obnove grajske žitnice
Na Ptuju so bili zato precej presenečeni, da je bil projekt obnove žitnice vseeno umeščen med ključne investicije v javno infrastrukturo na področju kulture v državni lasti, ki je del nacionalnega programa za kulturo do leta 2029. Kot o tem še piše današnji Večer, naj bi bila, glede na zapisano v omenjenem dokumentu, rekonstrukcija grajske žitnice za potrebe lapidarija in razstavnega depoja ocenjena na 4,5 milijona evrov, kot predviden rok za začetek del pa je navedeno leto 2023.

Pokrajinski muzej ima sicer v žitnici trenutno urejene depoje, v katerih hranijo največ etnološkega materiala, od pustnih mask do pohištva, v njej pa ima prostore tudi Center za preventivno arheologijo.

Občina Ptuj je v letošnjem proračunu rezervirala tudi skoraj 250.000 evrov za ureditev arheološkega depoja odprtega tipa. Zanj imajo zbrano vso potrebno projektno dokumentacijo ter gradbeno dovoljenje, tako da so projekt prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Depo želijo postaviti še letos, o končni ceni investicije in začetku del pa za zdaj še ne morejo govoriti, so pojasnili na občini.