Cerkev sv. Jurija je bila v 12. stoletju zgrajena visoko v gorah nad Prespanskim jezerom, ki ga tromeja deli med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo. O razlogih za gradnjo cerkve na tako izoliranem mestu se ne ve veliko, še manj pa o umetnikih oz. obrtnikih, ki so jo poslikali. Cerkev v Kurbinovem je namreč polna fresk, ki po mnenju strokovnjakov predstavljajo umetniški vrhunec srednjebizantinskega obdobja, poroča The New York Times. Glede na zapis, najden nad oltarjem, naj bi bile freske tam prvič naslikane leta 1191.

Po več letih poskusov konservacije čez desetletja sta se grška in severnomakedonska vlada odločili obnoviti poslikave, ki zaradi redkosti v tem delu Evrope predstavljajo pravi bizantinski biser. Cerkev so čez čas poškodovali požari, neurja, dva potresa v prejšnjem stoletju in slaba prenova v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Freske, najdene v notranjosti, ponujajo zanimive in redke primere bizantinske umetnosti v balkanski regiji in predstavljajo pomemben del evropske kulturne dediščine.

"Po mnenju nekaterih znanstvenikov lahko vidimo prve znake predrenesančnega obdobja, ki se kažejo v izrazu svetnikov ter v njihovih oblekah," pojasnjuje Olivera Makrievska iz Zavoda za spomeniško varstvo – Muzej Bitola.

In vendar je konservacija tovrstnih poslikav težavna naloga, saj barve, s katerimi so freske naslikane, prihajajo iz zelo finega prahu, ki je nastal iz mešanice apna v vodi z minerali iz kamnov, zelenjave in drugih naravnih snovi. Za tehniko freske je značilno, da se barva nanese na moker omet, še preden se ta začne sušiti.

Cerkev že več let privablja mnoge raziskovalce, arhitekte in umetnike z vsega sveta, v državi pa ima status nacionalnega zaklada, kar potrjuje slika cerkvene podobe nadangela Gabrijela na bankovcu za 50 denarjev.

Velik del želje po obnovitvi pa izhaja tudi iz poskusa vključitve države v Evropsko unijo. Župan bližnjega mesta Resen, Živko Gosharevski, upa, da bo pritegnil pozornost Evrope na regijo in njene kulturne znamenitosti. "Želimo izkoristiti sporazum in postaviti Prespo na zemljevid," je dejal.

V dokumentarnem filmu, katerega producent je fundacija Makedonida, ki skrbi za varovanje kulturne dediščine, je Christian Thimonier, francoski veleposlanik v Severni Makedoniji, dejal, da je cerkev v Kurbinovem simbol skupne evropske kulturne dediščine, ki povezuje vplive Rima in Bizanca.

Leta 2012 so prvič po problematični obnovi v osemdesetih letih ponovno začeli s poskusom prenove, vendar se je delo leta 2017 popolnoma ustavilo. Razlage za zastoj so različne, med drugim smrt glavnega konservatorja Rista Paligore, pa tudi težave s financiranjem in podporo vlade.

"V Makedoniji je vloga vlade zelo pomembna in iz leta v leto morda ne bo imela enakih prioritet," je dejal Hervé Declomesnil, francoski arhitekt, ki je svetoval pri upravljanju dostopa do cerkve.

Pance Velkov, ustanovitelj fundacije Makedonida, vidi težavo v pomanjkanju političnega interesa za tovrstno dediščino. "Poskus iskanja povezav z Aleksandrom Velikim je lažji kot ohranjanje cerkva," je še dejal.

Bizantinska dediščina tako ostaja spomenik konfliktom in frustracijam, ki spremljajo kulturno politiko v državi, kjer vprašanje nacionalne identitete ostaja v rokah lokalnih in regionalnih rivalstev. Kljub temu pa je to trenutek, ko izgleda, da je interes sosednjih držav skupen. Odločitev za sodelovanje pri obnovi fresk sta državi sprejeli kot eno izmed posledic Prespanskega sporazuma iz leta 2018, ki je omogočil zagon več skupnih projektov za ohranjanje bogate kulturne dediščine v regiji Prespanskega jezera, še poroča The New York Times.