Novi jeseniški župan nadaljevanje prenove podpira, pri čemer računa na pomoč države.
Lesna goba spodjedla načrte in potrojila stroške
Jasno je, da občina sama dokončanja prenove ne bo zmogla. Prenova, ki se je začela leta 2018 in bi morala biti končana v letu 2020, je bila prvotno ocenjena na približno 2,2 milijona evrov. Predvsem zaradi potrebne sanacije lesne gobe pa se je podražila na kar šest milijonov evrov. Občina je v obnovo in zdaj še v sanacijo lesne gobe vložila že približno tri milijone evrov. Ni ji pa uspelo za projekt pridobiti večjih državnih oziroma evropskih sredstev, zato obnove ne bo mogla nadaljevati.
Na pobudo prejšnjega župana Blaža Račiča so muzejsko območje Stara Sava pred koncem lanskega leta obiskali predstavniki ministrstva za kulturo, ki jim je Račič tako še osebno, kot prej že večkrat pisno, pojasnil pomen Ruardove graščine, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Zagotovil o financiranju na občini ob tem niso prejeli. Še naprej pa dejavno spremljajo najave prihajajočih javnih razpisov, na katerih bi se lahko potegovali za manjkajoča sredstva.
Krvavo potrebujejo razpis in državna sredstva
Nadaljevanju prenove ob pomoči sofinanciranja države je naklonjen tudi novi jeseniški župan Peter Bohinec, ki prihaja iz vrst SD-ja. Tudi on navezuje stike z ministrstvom za kulturo in računa, da bo še ta mesec objavljen nov razpis, na katerega bi se občina lahko prijavila, da bi zaprla finančno konstrukcijo za dokončanje prenove graščine.
"Ni dvoma, da je treba projekt izpeljati do konca," je poudaril in dodal, da Jesenice takšen objekt potrebujejo. Gre namreč za pomembno kulturno oziroma industrijsko dediščino in prostor izobraževanja ter spoznavanja preteklosti. Vendar pa je projekt tako velik finančni zalogaj, da ga občina sama z minusom v proračunu ne zmore, je pojasnil Bohinec.
Ruardova graščina, za katero ima Gornjesavski muzej Jesenice že pripravljeno novo stalno razstavo, tako vsaj za zdaj ostaja zaprta. Si pa obiskovalci Stare Save lahko ogledajo preostale stavbe fužinarskega naselja iz 16. stoletja z ostanki tehnične dediščine 18. in 19. stoletja. Na ogled sta med drugim delavsko stanovanje v kasarni in muzej na prostem, je povedal direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik.
Kot je napovedal, bodo delček za delčkom začeli predstavljati tudi vsebino, ki bo pozneje v celoti predstavljena v obnovljeni Bucellini – Ruardovi graščini v slovenskem železarskem muzeju na novi razstavi z naslovom FeNomen.
Vsebine za razstavo so pripravljene in lektorirane, predmeti restavrirani in konservirani čakajo v depojih, narejen je tudi katalog razstave, tako da čakajo le še odprtje graščine. "Ostajamo optimisti," je poudaril Pogačnik, ki je prepričan, da je v interesu vseh, da se začeta obnova, na katero so se začeli pripravljati že pred 20 leti, vendarle čim prej konča.
Na razstavi želijo pokazati, kakšne so lastnosti železa, kje ga srečamo, v kakšnih oblikah se pojavlja in kako se pridobiva ter predeluje. Poudarek je na zgodovini pridobivanja železa na območju Jesenic, Gorenjske in širše. Razstava in katalog sta razdeljena na štiri vsebinske sklope, in sicer na zgodovino železarstva s poudarkom na fužinarstvu, vzpon fužinarjev kot naročnikov umetniških del, bivalno-ambientalno predstavitev življenja fužinarjev v graščini ter skrb fužinarjev za ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje