Občina Jesenice investicije ne bo zmogla sama, pri kandidaturi za nepovratna sredstva pa ni bila uspešna. Končanje prenove zgradbe, v kateri ima sedež Gornjesavski muzej, ki zdaj začasno domuje v Kosovi graščini, je bilo prvotno predvideno že za februar 2020.
Odkritje uničujočega hišnega lesomora
Jeseniška občina je v obnovo graščine na muzejskem območju Stare Save, ki ga je vlada leta 2019 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, v preteklih letih vložila že 1,8 milijona evrov lastnih sredstev. To je nekoliko manjši znesek od prvotno ocenjene vrednosti celotne obnove v višini 2,2 milijona evrov.
Med obnovitvenimi deli pa se je izkazalo, da je objekt v precej slabšem stanju od prvotno ocenjenega. Odkrili so dotrajanost strešne konstrukcije in statično neustreznost stavbe, v stenah pa so našli sivo hišno gobo ali solzivko (lat. Serpula lacrymans), ki je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, zaradi česar je znana tudi kot hišni lesomor. Po trenutnih ocenah bi bilo zato za nadaljevanje in končanje sanacijskih del treba zagotoviti še približno 4,3 milijona evrov.
Neuspeh pri pridobitvi državne pomoči
Občina Jesenice, ki ima v letošnjem proračunu za projekt pripravljenih približno 1,4 milijona evrov, je za končanje obnove računala na pomoč države, vendar pri tem tudi v drugem poskusu ni bila uspešna. Pred kratkim je prejela odločbo ministrstva za kulturo o zavrnitvi vloge za sofinanciranje obnove s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega je pričakovala 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Izkazalo se je, da sta bila za pridobitev sredstev zelo pomembna kriterija lokacija spomenika na tako imenovanem obmejnem problemskem območju ali na območju Triglavskega narodnega parka ter uvrščenost spomenika na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako projekt Ruardove graščine niti teoretično ne bi mogel zbrati zadosti točk za sofinanciranje, so pojasnili na občini.
"Zelo smo razočarani, ker na razpisu nismo bili uspešni, čeprav ministrstvo dobro pozna problematiko in ogroženost objekta," je povedal jeseniški župan Blaž Račič. Pojasnil je, da so na občini pred veliko dilemo, kaj storiti. Poleg 1,8 milijona evrov, ki jih je občina v obnovo že vložila, in 1,4 milijona evrov, ki jih ima za sanacijo še namenjenih, bi namreč za dokončanje del potrebovala vsaj še 3 milijone evrov, česar pa občinski proračun ne zmore. "Ob številnih drugih potrebah enostavno ne vidimo več možnosti, da bi investicijo nadaljevali sami. Brez pomoči države ne bo šlo," je povedal župan in spomnil tudi na stališča občinskih svetnikov, da se lahko obnova nadaljuje le ob izdatnejši finančni podpori države oziroma EU-ja.
Ustavitev investicije bi ogrozila osrednji objekt Stare Save in s tem tudi kulturni spomenik državnega pomena. Ogroženo bi bilo delovanje Gornjesavskega muzeja, prav tako bi bile ogrožene ambicije muzeja na področju ohranjanja in prezentacije železarske dediščine.
Po besedah direktorja Gornjesavskega muzeja Aljaža Pogačnika veljajo za muzej s področja železarstva, vendar brez Ruardove graščine te svoje osnovne dejavnosti ne morejo opravljati. Prav v graščini so namreč razstavljali železarsko zbirko, ki zdaj že več let čaka, da bi jo lahko v obnovljenem objektu na novo, sodobno prezentirali. "Z ustavitvijo del na graščini bi bila ustavljena revitalizacija celotnega območja Stare Save, ki predstavlja industrijsko dediščino, ki se je na tem območju zelo dolgo ohranjala," je opozorila Irena Vesel, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Ob tem je pojasnila, da je natančen pregled objekta pokazal, da je ta v zelo slabem konstrukcijskem in materialnem stanju. "Najprej smo morali zamenjati strešno konstrukcijo, pri pregledu ometov pa smo ugotovili, da je njihov dobršni del okužen z lesno gobo, ki se je razširila na medetažno konstrukcijo. V konstrukcijskem jedru obokov smo naleteli na velike razpoke, kar je ogrožalo statiko objekta," je opisala.
Vsaj odstranitev gobe in vzpostavitev nosilne konstrukcije
Razpoke so sanirali in omet odstranili. "Objekt je odprt, zdaj pa čakamo nadaljevanje del," je pojasnila Irena Vesel. Ključna bi bila odstranitev lesne gobe, ki bi lahko sčasoma vodila celo do porušitve objekta. S tem bi bila izgubljena materialna substanca in avtentičnost materiala. "Zdaj se moramo najprej z lokalno politiko pogovoriti, kaj narediti," je napovedal jeseniški župan, ki se bo zavzel za to, da z 1,4 milijona evrov, ki jih ima občina še na razpolago, odstranijo lesno gobo in izvedejo nosilno konstrukcijo, potem pa dela ustavijo do morebitne pridobitve sredstev, ki bi omogočila še izvedbo inštalacij in ometov ter vgradnjo opreme.
"Objekt se lahko na ta način sicer začasno zapre, vendar bo treba v njem ves čas vzdrževati ustrezno temperaturo, vlago in zračnost, da se lesna goba ne bi znova pojavila in da stavba ne bi naprej propadala," je še povedala Irena Vesel. Občina si bo medtem še naprej prizadevala, da bi nujnost zagotovitve sredstev za dokončanje obnove prepoznala tudi država. "Območje Stare Save je enkraten primer dobro ohranjenega fužinarskega naselja ne le v slovenskem ampak v širšem prostoru in nesprejemljivo se mi zdi, da bi celotna investicija ostala na plečih občine," je še dodal župan, ki je na ministrstvo za kulturo že v pretekli sestavi poslal več pozivov. Zdaj pričakuje tudi obisk nove ministrice Aste Vrečko, na podlagi katerega bi se lažje odločili, katere nadaljnje korake naj uberejo na občini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje