S Solkanskim mostom in njegovo zgodovino se že dolgo ukvarja domačin Gorazd Humar, ki je leta 1996 izdal prvo obširno knjigo o Solkanskem mostu. Spremljal je tudi nedavne dogodke: izkazalo se je namreč, da je bil avtor ograje na mostu sloviti secesijski dunajski arhitekt Otto Wagner.
Prve manjše kose ograje so iz reke Soče potegnili potapljači iz Društva za podvodne aktivnosti Soča iz Nove Gorice že leta 1999, 83 let po porušenju avstrijskega loka mostu.
Najdba ni nova, nova je le informacija o avtorstvu
"Do ugotovitve, da je bila ta ograja delo arhitekta Otta Wagnerja, je prišlo nekako nepričakovano. Ograjo samo že dolgo dobro poznam, saj so bili pred dobrimi 20 leti v veliki potapljaški akciji iz Soče potegnjeni veliki in pomembni kosi. Pozneje so jih deponirali v Goriškem muzeju. Imam tudi kopijo originalnih načrtov Solkanskega mostu, na katerih se vidi, kakšna je bila ograja. Ni pa mi bilo znano, kdo je avtor te ograje in od kod ta ograja prihaja," je povedal.
Humarja sta raziskovanje in tudi srečen splet okoliščin privedla do ugotovitve, da je avtor te ograje znameniti dunajski arhitekt Otto Wagner, začetnik in gonilna sila dunajske secesije, novega arhitekturnega sloga, ki je zaznamoval evropsko arhitekturo na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
"Sestra" dunajske ograje
Wagner je bil leta 1894 pred največjim projektom dotlej, saj so mu takrat zaupali celostno urbanistično in arhitektonsko ureditev mestne železnice. Wagner je tedaj s svojimi sodelavci izrisal več tipov ornamentirane in dekorirane železne ograje, ki se je ujemala z drugimi objekti mestne železnice, izdelanimi v secesijskem slogu. Ograja z motivi lovorjevih vencev še danes krasi središče Dunaja.
Solkanski most je na leta 1916 porušenem delu mostu krasila ograja s stiliziranimi lovorjevimi venci. Preprostejša in originalna Wagnerjeva ograja na obeh krajnih delih mostu pa stoji še danes.
Vse več je domnev, da je pri snovanju ograje sodeloval tudi Jože Plečnik. "V Wagnerjevem biroju na Dunaju je vodil projektiranje gradnje tistega odseka dunajske mestne železnice, na kateri je bila uporabljena enaka ograja," je za Televizijo Slovenija pojasnil Humar. "Plečnik je to vnašal v svoje risbe. Ali je bil neposredno avtor te ograje, bo pa morala presoditi druga stroka."
Kmalu tudi razstava?
Poleti leta 1999, kar 83 let po porušitvi avstrijskega loka Solkanskega mostu, so potapljači iz Društva za podvodne aktivnosti Soča iz Nove Gorice po celodnevni potapljaški akciji iz Soče potegnili nekaj kosov avstrijske ograje, ki se je leta 1916 skupaj z miniranim lokom zrušila v Sočo. Teh ostankov ni bilo veliko, jih pa je bilo dovolj, da se je iz njih dalo rekonstruirati vsaj približen videz te secesijske ograje.
Konec januarja so potapljači prinesli iz Soče še nekaj manjših delcev nekdanje ograje. Shranili so jih v depojih Goriškega muzeja, z Gorazdom Humarjem pa se dogovarjajo, da bi jih še v letošnjem letu postavili na ogled javnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje