Mehiški narodni inštitut za antropologijo in zgodovino je v sredo potrdil, da so strokovnjaki na pomembno najdbo naleteli med nedavnimi izkopavanji na arheološkem najdišču Popoloca v zvezni državi Puebla.

Arheologi so odkopali dve kamniti skulpturi v obliki lobanje in kamnit monolit, ki predstavlja torzo božanstva, v azteškem jeziku imenovanega Xipe Totec. Antropomorfni figuri je z roke visela "še ena roka", kar je v predšpanski umetnosti znan detajl – nakazuje, da ima pod oblečeno kožo ritualno žrtvovanega človeka.

Kdo je bil torej Xipe Totec?

Xipe Totec je od svojih vernikov namreč terjal krav davek: žrtvam so morali svečeniki odreti kožo in si jo nato nadeti. Ritual, ki so ga Azteki imenovali tlacaxipehualiztli ("nošenje kože odrtega"), je zagotovil naklonjenost boga, ki je skrbel za plodnost in regeneracijo – nekaj podobnega kot Perzefona v grški mitologiji. Poleg Aztekov so ga častili tudi Olmeki, Tolteki in številne druge predšpanske skupnosti. (Bil naj bi brat treh drugih ključnih božanstev – Tezcatlipoce, Huizilopochtlija in Quetzalcoatla.)

Ljudstvo Popoluca (to je bilo skupno azteško ime za več staroselskih ljudstev iz okolice današnjih Veracruza in Oaxace) je na lokaciji v današnji Puebli med letoma 1000 in 1260 zgradilo tempelj Ndachjian-Tehuacan. Pozneje so jih, tako kot druga manjša ljudstva, zavzeli in uničili močnejši in številčnejši Azteki.

Starodavni artefakti pričajo o tem, da so žrtve ubijali bodisi v gladiatorskih bojih ali pa so jih na enem podiju ustrelili s puščico, na drugem pa jim nato slekli kožo. O takem ritualu priča arhitekturna zasnova templja v Tehuacanu.

Prvi ohranjeni tempelj – prostor žrtvovanja ali skladišče kož?

Upodobitve boga so arheologi že prej našli pri različnih mezoameriških kulturah, tudi med arheološkimi ostanki Aztekov, še nikoli pa niso našli celega templja.

O skulpturi torza je vodja izkopavanj Noemi Castillo Tejero na novinarski konferenci povedala: "Z vidika skulpture je to čudovit primerek. Dolg je približno 80 centimetrov, v trebuhu pa ima luknjo. Viri pričajo o tem, so v luknjo položili zelen kamen in tako boga "obudili od mrtvih" za rituale." Kamniti lobanji sta visoki 70 centimetrov in tehtata 200 kg.

Ameriška arheologinja Susan Gillespie je o najdbi zapisala, da je "in situ odkritje fragmenta človeškega torza, oblečenega v kožo ritualne žrtve, najbrž najprepričljivejši dokaz, da je bil tempelj povezan z opisano prakso in božanstvom - bolj prepričljiv dokaz kot skulpture".

"Če gre verjeti azteškim virom, en sam tempelj, posvečen temu bogu (kakor koli ga je ljudstvo Popoluca pač imenovalo), še ne pomeni, da so se tukaj dogajala žrtvovanja. Ritual je narekoval obredno usmrtitev na enem ali več krajih, nato pa hranjenje odrtih, nošenih kož spet na neki drugi lokaciji. Čisto mogoče je, da je bil to tempelj, kjer so kože samo shranjevali, kar bi pomenilo, da je bil še toliko bolj svet."

Najnovejša najdba je dokaz, da je še danes ogromno nerazrešenih ugank in lukenj v našem poznavanju mezoameriških kultur. Še lani so na primer mehiški arheologi odkrili način pokopavanja pokojnikov, na katerega še nikoli prej niso naleteli – človeška okostja so bila razporejena v obliki spirale.