Arheološko najdišče se nahaja v majhni, stranski uličici tik za orjaško katoliško katedralo iz kolonialne dobe, ki kraljuje nad Zócalom, glavnim trgom Mexico Cityja.

Prva izkopavanja so razkrila orjaški tempelj krožne oblike, ki je bil posvečen azteškemu bogu vetra Ehecatlu, in pa pa malo manjši del ritualnega igrišča. Najdbi sta v skladu z zgodovinskimi pričevanji španskih kronistov, članov prvih vojaških odprav, ki so stopile v veličastni Tenochtitlan.

"Po zaslugi takih najdb lahko določimo natančno lokacijo, lego in dimenzije vsake od struktur, o katerih pišejo španski kronisti," je zadovoljen Diego Prieto, ki je na čelu mehiškega osrednjega antropološkega in arheološkega inštituta (INAH).

Igra se je končala z žrtvovanjem
Nekateri z najdbo povezani detajli so precej ... nazorni: arheologi poročajo o 32 presekanih vratnih vretencih, ki so bila nagrmadena ob robu igrišča. "Najbrž je šlo za dajatev, povezano z igro z žogo," ugotavlja arheolog Raul Barrera. "Vretenca, oziroma vratovi, so prav gotovo pripadali ljudem, ki so jih žrtvovali oz. obglavili."

Zgrajen le malo pred prihodom Špancev
Na delih starodavnega templja se vidijo ostanki originalnega belega ometa; zgrajen je bil med letoma 1486 in 1502, pod vladavino azteškega vladarja Ahuizotla, neposrednega predhodnika Moctezume. Moctezuma je bil seveda tisti slavni vladar, ki se je moral soočiti s prihodom španskih konkvistadorjev: ker so Azteki verjeli, da so priča prihodu napovedanih bogov, so jih sprejeli z odprtimi rokami, kar se je hitro izkazalo za napako.

Španske kronike so do nas prinesle tudi legendo o tem, da je Moctezuma na igrišču, ki so ga zdaj odkrili, igral proti kralju zavezniškega naroda - in izgubil. Mnogi so takrat v takem izidu videli prerokbo, da so dnevi azteškemu imperiju šteti.

Orjaška kača
Tempelj boga vetra je bil v času nastanka verjetno impozantna struktura: že s svojo krožno obliko je izstopal med praviloma pravokotnimi templji Tenochtitlana. Vrh templja je bil najverjetneje zgrajen tako, da je bil podoben zviti kači; svečeniki so vstopali skozi vrata, ki so predstavljala kačin nos.

Ko bodo izkopavanja končana, bodo na lokaciji postavili muzej. Mehiška prestolnica je v celoti zrasla na ruševinah poraženega, uničenega Tenochtitlana, ki so ga Španci napadli leta 1521. To seveda pomeni, da je pod modernimi stavbami še cel kup arheoloških ostankov, ki samo čakajo, da jih kdo odkoplje. "Na tem območju delam že skoraj 40 let, in vedno potekajo kakšne gradnje ... to poskušamo izkoristiti, da pristavimo svoj piskrček," priznava arheolog Eduardo Matos.