Izhajajo iz različnih zgodovinskih obdobij in različnih družbenih okolij. "Pri tem se preteklost spogleduje tudi s sedanjostjo, saj prikazuje, kako so bile ženske obravnavane skozi čas, in med drugim poraja vprašanja o položaju in vlogi žensk v sodobni družbi," so zapisali v muzeju.

Ker si zgodbe sledijo časovno, je najprej predstavljena kneginja, ki je bila pokopana v železnodobni gomili na Kapiteljskih njivah v Novem mestu. Na njen posebni status poleg bogatih pridatkov kaže centralni položaj v gomili s štiridesetimi pokopi, opisujejo organizatorji postavitve.

Sledi zgodba Keltinje iz Brežic, ki je bila v 3. stoletju pr. n. š. pokopana skupaj z bojevnikom – morda svojim možem, na planem grobišču na brežini ob Savi. Na slednjem arheologi že več desetletij odkrivajo bogate grobove, ki jih je mogoče pripisati plemenu Tavriskov.

O bogati zapuščini iz antičnega obdobja priča več zgodb z razstave. Iz Kranja prihaja "oljenka z eksotično upodobitvijo bojne ladje, amfore, dveh delfinov in dveh krokodilov – prizora, ki smeši premagano egipčansko kraljico Kleopatro in njenega soproga Marka Antonija. Žalostna zgodba pod naslovom ''Čigav otrok počiva tu?'' prihaja s Križišča pri Spodnjih Škofijah, kjer je bila odkrita alabastrna žara s sežganimi ostanki desetletnika." Zgodbi dveh cesaric Favstine II. in Otacilije Severe sta predstavljeni skozi novce z njunimi upodobitvami, ki jih hranijo v Pomorskem muzeju v Piranu.

Virtualna rekonstrukcija mozaika
Legenda o princesi Evropi, ki jo je ugrabil bog Zevs v podobi bika in jo odvedel na Kreto, je bila aktualna tako v antičnem obdobju kot tudi pozneje. S Ptuja prihaja virtualna rekonstrukcija mozaika, katerega osrednji motiv je Evropa na biku in ki je nekoč krasil bogato rimsko vilo, danes pa je v muzeju Joanneum v Gradcu. Enak motiv se pojavlja tudi med baročnimi poslikavami na znamenitem stropu Viteške dvorane gradu Brežice, ki je nastal v začetku 18. stoletja.

V nemirnem poznoantičnem obdobju so se prebivalci nekoč bogatih rimskih mest preselili v težko dostopne višinske naselbine, na katerih je imela veliko vlogo zgodnjekrščanska cerkev. Iz tega obdobja predstavljajo zgodbo ženske s srebrno iglo v laseh, ki je bila pokopana v zgodnjekrščanski baziliki na Rifniku pri Šentjurju.

"Pri arheoloških raziskavah v središču Škofje Loke je bil odkrit krožnik s portretom ženske, katere identiteta ostaja neznana, noša in pričeska v renesančnem slogu pa kažeta, da gre za izdelek iz 16. stoletja," še pišejo v muzeju.

Sodobna zgodba o ženskah v jeklarski industriji
Z Raven na Koroškem je sodobna zgodba o ženskah v jeklarski industriji in njihovi pomembni vlogi v tej panogi, s Primorskega pa zgodba o dveh pomorščakinjah Savi Kaluža in Jolandi Gruden in sicer iz časa, ko je bil to še izrecno moški poklic.

Predstavljajo tudi zgodbo o svetovni popotnici Almi M. Karlin, ki je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja prepotovala svet. Na razstavi je postavljeno nenavadno drevo, ki je zraslo na njenem grobu.

Razstava je nastala na pobudo Verene Perko iz Gorenjskega muzeja, ki je k sodelovanju pritegnila še Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Muzej Ravne na Koroškem, Posavski muzej Brežice, Loški muzej Škofja Loka in ne nazadnje Pokrajinski muzej Celje. Soavtorji razstave so Petra Stipančić, Jana Puhar, Maša Sakara, Snježana Karinja, Maja Bausovac, Aleksandra Nestorović, Jože Štukl, Oži Lorber, Karla Oder, Barbara Trnovec in Nadja Terčon.

Razstava bo v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled do 31. marca, ko se seli v Posavski muzej Brežice.