"Ne samo kot fizične strukture, ampak tudi vsebinsko, tudi kot digitalne prostore, tudi kot povezave," je dodal.

V uvodnem nagovoru kongresa, ki bo do petka potekal v Kopru, je zatrdil, da predlog nacionalne strategije za muzeje in galerije ne prinaša praznih besed na papirju. Poudaril je, da že potekajo naložbe, na katere se navezuje strategija. To je ministrstvo za kulturo v torek predstavilo in dalo v javno razpravo.

Vse muzeje bo mogoče raziskovati od doma
Vzpostavitev skupnega registra nepremične kulturne dediščine, ki jo predvideva strategija, je sekretar označil za enega osrednjih projektov v prihodnjih letih. Po njegovih besedah bo to omogočilo vsem prebivalcem raziskovanje vseh slovenskih muzejev po spletu od doma. Napovedal je, da bo strategiji sledila tudi prenova zakonodaje, ki jo v muzejih že dolgo pričakujejo.

Meni, da v strategiji ni večjih spornih točk, saj je nastajala s sodelovanjem politike, stroke in javnosti. Odprto pa ostaja vprašanje vzpostavitve novih študijskih programov s področja muzeologije, ker je to predmet medresorskega usklajevanja in pogovorov z univerzami, je dodal.

Sorodna novica Predlog nove nacionalne strategije za muzeje in galerije dan v javno razpravo

"Ambicioznost je pravilna odločitev, tudi če marsikaj ne bo uresničeno"
Problematiko so odprli tudi na okrogli mizi v sklopu kongresa – na tem je 170 udeležencev, dogodek pa poteka v organizaciji treh stanovskih organizacij. Razpravo je moderirala predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in članica delovne skupine za pripravo strategije Alenka Černelič Krošelj, ki je dejala, da si vse stanovske organizacije že dolgo prizadevajo za ureditev področja, vedno pa se je na določeni točki zaustavilo. "Zato razumem, da smo v določenih segmentih skeptični, ker je strategija ambiciozna," je dejala.

Strategija ostaja odprta, saj se družba hitro razvija
Po njenih besedah je ambicioznost pravilna odločitev, tudi če marsikaj ne bo uresničeno. "Če pa je izhodišče to, da ohranimo obstoječe stanje, pa nima strategija nobenega smisla," je dodala in povedala, da je optimistična. Prav je tudi, da ostaja strategija odprta in da nekatere stvari niso fiksno dorečene, saj se družba hitro razvija in mora biti dokument prilagodljiv, še meni.

"Muzeji morajo uživati zaupanje javnosti"
Predsednica slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta ICOM Jana Babšek je dejala, da morajo biti muzeji spodbujevalci družbenih sprememb, za to pa morajo uživati zaupanje javnosti. Med ovirami na tej poti je navedla pomanjkanje kadrov, predvsem vodilnih ljudi z vizijo.

"Če se turizem odcepi od tradicije, postane Disneyland, tega pa nočemo"
Direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin je v svojem govoru povedala, da slovenski turizem preveč posnema tuje zglede, moral pa bi se opreti na slovensko kulturno dediščino, s čimer bi tudi prispeval k boljši samopodobi Slovencev. "Če se turizem odcepi od tradicije, postane Disneyland, tega pa nočemo," je dodala.

Kalin je še napovedala, da bodo v turističnem sektorju na voljo tudi sredstva, ki bi jih lahko uporabili za izboljšanje delovanja muzejev. Zaradi različnih praks v različnih delih države želi direktorat do konca leta 2024 vzpostaviti "profesionalne organizacije za menedžment destinacij", takrat pa bi bilo po njenih besedah smiselno začeti s "povezovalnimi produkti" med kulturo in turizmom.

Ne sme se pozabiti na teme podnebnih sprememb, migracije in demokracije
Direktor Evropske muzejske akademije Henrik Zipsane je opozoril, da je delovanje muzejev v vsakem primeru politično, zato mora obravnavati tudi vprašanja podnebnih sprememb, migracij in demokracije.

Muzeji naj se dotaknejo tudi tematik, ki so v družbi tabu
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Kaja Širok, ki je tudi članica izvršnega odbora ICOM, pa je v svojem nagovoru dejala, da je po definiciji, ki jo je sprejel ICOM, naloga muzejev tudi spodbujanje trajnostnega razvoja. Zato naj ustvarjajo tudi zgodbe, povezane z vsaj enim od 17 ciljev, ki so jih v Agendi 2030 postavili Združeni narodi. Prav tako se je zavzela za obravnavo tematik, ki so sicer v družbi tabu.