Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Matevža Čelika Vidmarja se namreč veljavna strategija izteče letos, z letom 2024 pa naj bi stopila v veljavo nova. To sredo bo predlog strategije predstavljen na četrtem Mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev v Kopru, pri čemer je sekretar izrazil upanje, da bodo prejeli veliko konstruktivnih pripomb. Predlog strategije bo v javni obravnavi dva meseca. Ob tem nastaja tudi izvedbeni načrt strategije, ki se bo začel izvajati po sprejetju.

Upoštevanje strateških smernic mednarodnih organizacij
Predlog strategije je pripravila delovna skupina za muzejsko politiko, ki jo je v preteklem letu imenovala ministrica Asta Vrečko, v pripravo so bile vključene strokovne muzejske organizacije. Strategija temelji na opravljenih analizah in strokovnih strateških smernicah mednarodnih organizacij.

Po besedah Čelika Vidmarjevih se muzejev in galerij tokrat prvič lotevajo s sektorsko strategijo. Poudaril je, da je slovenska muzejska mreža zelo razvejana in raznolika tako tipološko in vsebinsko kot tudi organizacijsko. Prvi izziv je tako, kako vse te raznolike institucije spraviti v enotno delujoč sistem, ki bo sledil enakim kakovostnim standardom. Strategija to raznolikost priznava in je zastavljena na način, da lahko vsaka izmed institucij prispeva k uresničevanju skupnih ciljev strategije. Obenem želijo s strategijo institucije spodbuditi k povezovanju programov in izmenjavi, je še dodal državni sekretar.

Kot drugi pomemben izziv je omenil vprašanje, kako povezati fizične zbirke z digitaliziranimi vsebinami, da bo ponudba zanimiva za obiskovalce. Izziv je tudi, kako vzpostaviti bolj sistematično izobraževanje za muzejske delavce, tako formalno izobraževanje skozi univerzitetne programe, kar bo moralo biti predmet medresorskega dogovarjanja, kot izobraževanje, ki že poteka znotraj muzejskih organizacij.

Tudi večletni načrt investicij in vlaganj
Ob strategiji se oblikuje tudi večletni načrt investicij in vlaganj v muzeje. Strategiji bo sledila prenova zakonodaje, ki bo na novo opredelila javno službo muzejev in jo uskladila z novo definicijo muzeja, ki jo je sprejel Mednarodni muzejski svet. Omenjena definicija sicer odpira in širi javno poslanstvo muzejev ter jih zavezuje k delu s skupnostmi, trajnostnemu razvoju in povečevanju dostopnosti zbirk tudi prek digitalnih vsebin.

Predlog strategije že upošteva, da se v okviru načrta za okrevanje in odpornost pripravlja digitalni register nepremične kulturne dediščine, na katerega se bo vezal razvoj spletne platforme, ki bo povezala slovenske muzeje ter omogočila boljše sodelovanje med njimi in boljšo promocijo programov doma in v tujini, je sklenil Čelik Vidmar.