Predmeti, ki so bili namenjeni na dražbo, so bili stari več kot 2300 let: gre za lončeno posodo, ki jo krasita človeški figuri, in pa dva majhna obraza iz keramike. Italijanski Oddelek za varovanje kulturne dediščine je predmete zasegel med pregledom predmetov, namenjenih za dražbo. Preiskava je nato pokazala, da so bili iz Mehike izvoženi nezakonito.

"Ljudje, ki take kose kupujejo, ljudje, ki jih preprodajajo, so zločinci. Če kupite ukraden predmet, ste prevzeli del odgovornosti," je bil jasen mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard, ki je predmete prišel iskat na uradno predajo v Rimu. Od leta 2013 je Italija v Mehiko vrnila že 650 starodavnih in religioznih artefaktov, navaja mehiško zunanje ministrstvo.

"To je pravica, gre za univerzalno kulturo. Predmete je treba vrniti v državo, kamor spadajo," je tvitnil general Roberto Riccardi, oseba na čelu ekipe, ki je organizirala vrnitev artefaktov.

Mehiški predsednik Andres Manuel López Obrador je na podlagi uspešnega italijanskega primera napovedal ustanovitev posebne enote policije, ki se bo ukvarjala z iskanjem ukradene mehiške dediščine. Nedavna študija je namreč pokazala, da se od devetih ukradenih artefaktov v Mehiko povprečno vrne samo eden.

Na lovu za Cortésom
V septembru je Mehika s pomočjo ameriških preiskovalcev v domovino vrnila ukradene rokopise, povezane s konkvistadorjem Hernánom Cortésom.

Šlo je za skoraj filmski zaplet: izkazalo se je, da so storilci v obdobju desetih let na sistematičen način iz nacionalnega arhiva kradli posamezne dokumente iz zbirke Hernána Cortésa in jih prodajali pri mednarodnih dražbenih hišah, tudi tako uglednih, kot so Swann, Bonhams in Christie's. (Vsak originalen dokument, povezan z najslavnejšim med konkvistadorji, je na dražbi vreden več deset tisoč dolarjev.) Med rokopisi, ki jih je zaseglo ameriško tožilstvo, je bil tudi pomemben dokument iz leta 1521, v katerem je razdelana zarota, s katero so nameravali Cortés in njegovi zavezniki zrušiti azteški imperij.