Na območju mesta Midyat se je že v 70. letih preteklega stoletja med deli vdrla zemlja pod gradbenim strojem, a so takrat luknjo samo zasuli, čeprav so arheologi zaradi vdrtja sumili, da je pod mestom še podzemno mesto. Foto: Wikipedija
Na območju mesta Midyat se je že v 70. letih preteklega stoletja med deli vdrla zemlja pod gradbenim strojem, a so takrat luknjo samo zasuli, čeprav so arheologi zaradi vdrtja sumili, da je pod mestom še podzemno mesto. Foto: Wikipedija

Na mesto pod mestom so naleteli leta 2020, ko so med arheološkimi izkopavanji v kleteh hiš v turškem mestu Midyat blizu sirske meje odkrili obsežen labirint jam. Začetki tega podzemnega mesta segajo v čas vladavine kralja Ašur-nasir-pala II. v Asiriji, torej med letoma 883 in 859 pr. n. št., piše francoska tiskovna agencija AFP.

Nemara največje podzemno mesto na svetu
Za zdaj je odkopanih več kot 50 podzemnih prostorov, ki jih povezuje 120-metrski v skalo vklesan predor. A gre za zgolj delček lokacije, saj je njena celotna površina ocenjena na 900.000 kvadratnih metrov. Če so te ocene pravilne, gre nedvomno za največje podzemno mesto na območju južne Anatolije. "Nemara celo na svetu," je dejal direktor spomeniškega varstva v Midyatu Mervan Yavuz, ki je nadzoroval izkopavanja. Mesto naj bi bilo dovolj veliko, da je lahko sprejelo do 70.000 ljudi.

Mesto, ki se je po ocenah strokovnjakov razprostiralo na 900.000 kvadratnih metrih, naj bi lahko sprejelo do 70.000 ljudi. Foto: Wikipedija
Mesto, ki se je po ocenah strokovnjakov razprostiralo na 900.000 kvadratnih metrih, naj bi lahko sprejelo do 70.000 ljudi. Foto: Wikipedija

Kot je še pojasnil Yavuz, so se ljudje sprva v te jame zatekali pred vremenom, sovražniki, plenilci in boleznimi, iz jam pa se je nato razvilo pravo mesto. Podzemni prostori so ostali v uporabi še po tem, ko so minila stoletja nevarnosti. Ljudje so še naprej živeli v jamah, nekatere izmed prostorov so uporabljali kot katakombe, nekatere kot shrambe, je povedal Gani Tarkan iz muzeja v Mardinu.

"Pravzaprav smo sumili, da obstaja"
Prvotni vhod v mesto je bil oblikovan tako, da so se morali ljudje skloniti in se zriniti skozi okroglo odprtino. In prav na podlagi te odprtine se je pojavilo sklepanje, da obstaja podzemno mesto, imenovano Matiate. "Pravzaprav smo sumili, da obstaja," je še dejal Yavuz in pojasnil, se je v 70. letih preteklega stoletja med deli vdrla zemlja pod gradbenim strojem, vendar so takrat luknjo zgolj zasuli.

Turčija je sicer znana tudi po starodavnih vaseh, vklesanih v skalo, v Kapadokiji. A medtem ko so v Kapadokiji prostori razporejeni vertikalno, se mesto Matiate razprostira vodoravno, je še opozoril Tarkan.

Prvotni vhod v mesto je bil oblikovan tako, da so se morali ljudje skloniti in se zriniti skozi okroglo odprtino. Foto: Wikipedia
Prvotni vhod v mesto je bil oblikovan tako, da so se morali ljudje skloniti in se zriniti skozi okroglo odprtino. Foto: Wikipedia

Na območju zibelke nekaterih najstarejših civilizacij
Podzemno mesto leži na območju Mezopotamije, ki velja za zibelko nekaterih najstarejših civilizacij. Dežele na tem območju so osvojili ali prečkali nekateri veliki imperiji, kar je bil morda razlog, da so se prebivalci okolice Matiate zatekali v podzemlje. Kot je opozoril zgodovinar na univerzi v bližnjem Mardinu Ekrem Akman, so se pred prihodom Arabcev za ta ozemlja bojevali Asirci, Perzijci, Rimljani in nato še Bizantinci.

Vodja izkopavanj Yavuz je spomnil, da so kristjani iz pokrajine Hatay v času rimskega imperija gradili samostane v gorah, da so se skrili pred preganjalci iz imperija. Od tod tudi domneva, da so Judje in kristjani morda uporabljali Matiate kot skrivališče, kjer so v podzemlju tudi opravljali verske obrede. Po Yavuzovih besedah je zaradi dolge neprekinjene poselitve mesta težko natančno določiti, kaj na najdišču je mogoče pripisati kateremu obdobju ali skupini. A so po njegovem mnenju tako pogani, Judje, kristjani kot muslimani prispevali k nastanku podzemnega mesta Matiate.