Na začetku prejšnjega stoletja se je iz obubožanega Prekmurja v ZDA odselilo okoli osem odstotkov prebivalstva, največ v železarsko mesto Bethlehem v zvezni državi Pensilvanija. "Dejansko so začeli od samega začetka. Ničesar niso imeli, a jim je uspelo počasi, korak za korakom ustvariti temelj, zgraditi cerkev, tudi obstati in ohraniti materni jezik," je za Televizijo Slovenija povedala Klaudija Sedar, direktorica Zavoda Primoža Trubarja.

Sorodna novica Zadnja maša tudi v slovenski evangeličanski cerkvi sv. Janeza v Bethlehemu

Konec edine slovenske evangeličanske cerkve v ZDA
Izseljenskim Slovencem so v ZDA ob koncu 19. stoletja rekli Windish in to ime so farani cerkve sv. Janeza ohranili do danes. A po več kot 110 letih je ta slovenska evangeličanska cerkev prenehala delovati.

Po besedah Leona Novaka, škofa evangeličanske cerkve v Sloveniji, je tamkajšnja cerkvena skupnost tako rekoč shirana na področju članstva zaradi izseljevanja tudi kot posledice pomanjkanja delovnih mest. "Starejši člani, ki so pripadali tej skupnosti, so se odločili, da bodo zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja to cerkev prodali," je dejal škof Novak. "Generacije se spreminjajo, prevladuje uradni jezik in tako izginja tudi slovenska beseda, čeprav so vsi tako zelo zavedni in ponosni," je še dodala Klaudija Sedar.

Zadnjo mašo v cerkvi sv. Janeza v Bethlehemu, edini protestantski slovenski cerkvi v ZDA, so darovali aprila lani. Udeležila sta se je tudi škof Novak in generalna konzulka v Clevelandu Alenka Jerak. Slovenska oziroma prekmurska fara sv. Janeza se je združila z dvema drugima, s katerima so oblikovali skupno Luteransko faro blagoslovljene svete trojice. Vse tri fare so prodale svoje cerkve in drugo premoženje, denar pa so obdržale in ga bodo porabile za nakup skupne cerkve.

Ob lanskem obisku Bethlehema se je škof Novak s potomci slovenskih izseljencev dogovoril, da pošljejo del slovenske dediščine iz ZDA v Mursko Soboto. Najdragocenejši predmet je krstni kamen, ki so ga že postavili v preddverje murskosoboške evangeličanske cerkve. "Zelo smo veseli, da je ta krstni kamen prišel v Mursko Soboto, kajti še naprej nas bo spominjal na naše izseljence," je še dejal škof Novak.

Krstni kamni oziroma krstilniki sicer služijo kot nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu. V 11. stoletju so pri krstnem obredu potapljanje v bazenu z vodo (per imersionem) začeli nadomeščati s krščevanjem z oblivanjem (per aspersionem), ki se izvaja nad krstilnikom s krstilnim bazenom. Krstilniki so običajno kamniti in so kelihaste oblike. Ob njih včasih stoji omarica za shranjevanje ob krstu potrebnih pripomočkov.

Kako so živeli slovenski izseljenci v ZDA?
Poleg krstnega kamna so iz ZDA prejeli še veliko drugega dragocenega gradiva, ki priča o zgodovini tamkajšnjih Slovencev in bo v Murski Soboti na ogled od septembra, je za Televizijo Slovenija poročal prekmurski dopisnik Bojan Peček. Kaj bo preseljeno v Slovenijo v trajno hrambo, natančneje v arhiv Muzeja slovenske evangeličanske cerkve v Murski Soboti, sta skupaj s farani v Bethlehemu odločila Leon Novak in Klaudija Sedar.