Dolgotrajni spor se je znova zaostril v aprilu, ko je izraelska policija vstopila na območje, ki so ga armenski protestniki več mesecev varovali pred gradbenimi deli. Staro jedro Jeruzalema s svojim obzidjem je spomenik svetovne dediščine pod Unescovo zaščito, a ima že od leta 1982 status ogrožene dediščine.

"Izraelska policija je na območju Kravjega vrta, ki je del armenskega patriarhata v Jeruzalemu, začel nezakonito deložacijo," so v armenskem patriarhatu v sporočilu za javnost zapisali v začetku aprila. "Deložacija se je začela z uničenjem lastnine patriarhata, z napadi na duhovščino in staroselske Armence."

V samem srcu armenske četrti
Konflikt, ki je zdaj že predmet dveh tožb, se vrti okrog načrtov za gradnjo luksuznega hotela na t. i. "Kravjem vrtu", nekdanji kmetijski parceli, ki je bila leta 1967 spremenjena v javno parkirišče. Tik ob njej je samostan sv. Jakoba, pa tudi stavbe iz otomanskega obdobja, ki mejijo že na zgodovinsko mestno obzidje. V eni od teh hiš živi družina, ki ima izpričane korenine v tem kraju že pred 1600 leti, je poročal The Art Newspaper.

Armenski menihi so se v Jeruzalemu nastanili v 4. stoletju. Armenska četrt, ki obsega 14 odstotkov starega mesta, je bila še pred stoletjem dom 27 tisoč ljudi; danes jih je le še dva tisoč, a četrt ostaja pomemben in simboličen kraj za armensko diasporo. Staro mesto je del Vzhodnega Jeruzalema, kjer je velika večina prebivalstva palestinskega.

Tiha prodaja
Spor okrog Kravjega vrta sega v leto 2021, ko je armenski patriarh Nurhan Manugjan s podpisom pogodbe 13 odstotkov zgodovinske četrti prodal podjetju Xana Gardens, ki namerava tam graditi hotel. Širša javnost je za to prodajo izvedela šele pred letom dni; lokalna skupnost je takrat zagnala protestno gibanje in ustanovila zvezo Rešite armensko četrt (ArQ). Najprej so z zahtevo po preglednosti poslov protestirali pred sedežem patriarhata, v zadnjih mesecih pa tudi fizično varujejo parcelo, določeno za gradnjo.

"Gesta provokacije"
Eden od ustanoviteljev ArQ Hagop Djernazjan je za The Art Newspaper pojasnil, da pogodba podjetju Xana Gardens omogoča, da v svoj projekt "vključijo sosednje parcele", kar bi pomenilo, da je ogroženo še veliko večje območje, denimo semenišče iz leta 1975 in vrt, ki je v lasti patriarhata. Pod semeniščem so starorimske arheološke izkopanine, ki jih je v šestdesetih odkrila arheologinja Kathleen Kenyon, in ostanki križarske palače.

"Znotraj meja starega mesta ne moreš graditi modernega hotela," komentira Djernazjan. "To lahko poškoduje celotno zasnovo in status quo starega mesta. To ne bo hotel, ampak zasedba. To je gesta provokacije."

Podjetje Xana Gardens ima sedež v Tel Avivu, njegov direktor pa je avstralsko-izraelski vlagatelj Danny Rothman, ki izjav za medije ne daje.

Po mesecih protestov je patriarh Manugjan oktobra lani dogovor preklical; armenski patriarhat je novembra v izjavi za javnost zapisal, da pogodbo iz leta 2021 "omadežujejo lažno predstavljanje dejstev, pritiski in nezakonite koristi".

Obroč okrog starega mesta
Predstavniki armenske skupnosti pričajo o tem, da so bili v zadnjih mesecih na sporni parceli večkrat tarča napadov; oktobra lani so si pot nanjo utrli buldožerji, ki so porušili parkirišče in ob tem poškodovali del mestnega zidu. Decembra je izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo poškodovanih več deset ljudi, je poročal The Middle East Monitor.

Patriarhat je proti Xana Gardens vložil tožbo na jeruzalemskem okrajnem sodišču; ločeno so se za tožbo odločili tudi predstavniki armenske skupnosti.

"Če bi podjetje Xana Gardens uspešno zavzelo to območje v imenu zasedbe, bo to močno spremenilo značaj okoliša in hudo škodovalo samosvoji zgodovinski identiteti armenske četrti," opozarja Amy Cohen iz nevladne organizacije Ir Amim. "Ta poteza bi bila verjetno še en člen v rastočem obroču okrog starega mesta."