O prvih madežih, ki so se začeli pojavljati na sarkofagih Medičejcev v Firencah, so poročali že leta 1595, torej le nekaj desetletij po nastanku kipov Michelangela Buonarrotija, ki jih spremljajo. Sodobno restavriranje je sicer izbrisalo večino umazanije, ki se je nabrala skozi stoletja.

Doslej znane metode se niso obnesle
Vendar so restavratorji želeli odstraniti tudi najbolj trdovratne madeže, ki jih niso mogli odstraniti z doslej znanimi metodami. Lotili so se eksperimenta z nanašanjem bakterij, kar je po besedah restavratorke Daniele Manna tudi zelo ekološko, piše The New York Times.

Na kipe – tudi na Lorenzovo grobnico s kipom Lorenza Medičejskega ter figurama Mraka in Zore, ki podpirata sarkofag – so nanesli bakterije, ki se prehranjujejo z umazanijo. Kot je povedala restavratorka, naj bi glavno umazanijo povzročale bakterije, ki so se razvile zaradi nepravilnega pokopa enega izmed Medičejcev, vladarja Firenc Alessandra, čigar umorjeno truplo je bilo očitno zelo na hitro pokopano v grobnici.

Bakterija, ki je "pojedla Alessandra"
Skozi stoletja so bakterije prodrle v Michelangelov marmor, pri čemer naj bi šlo za bakterijo SH7, ki je po besedah nekdanje direktorice muzeja z medičejsko kapelo Monice Bietti "pojedla Alessandra". Restavratorji so zdaj v svojem eksperimentu te iste bakterije, ki se hranijo tudi z lepilom in oljem, uporabili kot bioorožje proti stoletnim madežem.

Družinska grobnica v baziliki svetega Lovrenca je bilo eno od večjih naročil Medičejcev, ki jih je prejel Michelangelo. Z grobnico se je ukvarjal v 20. in 30. letih 16. stoletja, zasnoval je tako kipe kot notranjost grobnice.