Michelangelo, ki velja za najpomembnejšega renesančnega kiparja in enega največjih umetnikov vseh časov, je pisal in slikal z desnico, a je bil rojen levičar, je pokazala raziskava. Desnico se je naučil uporabljati zaradi predsodkov do levičarjev v njegovem času, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Čopič in dleto v desnici
Davide Lazzeri je v svojem članku, objavljenem v reviji Clinical Anatomy, zapisal, da je Michelangelo od malega veliko truda vlagal v to, da je bil sposoben slikati z desnico. Kljub temu pa je v desnici držal dleto, ko je kiparil.

Po pisanju agencije Ansa je Lazzeri tak sklep oblikoval na podlagi primerjave sledi rok na Michelangelovih delih in nedavnega odkritja, da je umetnika mučil artritis, ter na podlagi umetnikove karikature, pred nedavnim odkrite na risbi Victorie Colonna. Na tej se je umetnik narisal, kako slika z desnico.

V Michelangelovem času – pa tudi še veliko pozneje, denimo v času Alberta Einsteina – so bili mladi levičarji prisiljeni začeti uporabljati desnico, saj je leva veljala za "hudičevo roko".

Michelangelo Buonarroti (1475–1564) se je rodil v Cepreseju, s 13 leti se je začel učiti v Ghirlandaiovi delavnici v Firencah. Od leta 1489 je v krogu umetnikov na dvoru Medičejcev spoznaval antično plastiko in se humanistično izobrazil. V Firencah je izklesal verjetno svoje najslavnejše kiparsko delo, monumentalnega Davida.

Tudi mnoga papeška naročila
Od leta 1505 je v Rimu po naročilu papeža Julija II. izdeloval njegovo grobnico, vendar je moral delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele. Nagrobnik je tako delal kar 40 let, na koncu pa je bil v skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi sv. Petra v vezeh. V središču je znamenita Michelangelova figura Mojzesa.

Strop Sikstinske kapele je poslikal med letoma 1508 in 1512, nanj pa naslikal devet prizorov iz Stare zaveze. Od leta 1516 je po naročilu papeža Leona X. v Firencah zasnoval medičejsko kapelo v cerkvi San Lorenzo, ki velja za enega njegovih najveličastnejših dosežkov. Od leta 1547 je kot glavni arhitekt bazilike sv. Petra projektiral osrednji cerkveni prostor s kupolo. Izdelal je tudi načrt za glavni trg na Kapitolu. V tlak je zarisal elipso, sredi trga pa stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija.

Michelangelo je umrl v Rimu, v častitljivi starosti 88 let. Njegovo truplo so prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kar je bila tudi njegova zadnja želja.