Verena Perko je prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, poleg nje Slovensko muzejsko društvo za življenjsko delo nagrajuje tudi umetnostnega zgodovinarja Andreja Smrekarja.

Po petkovi razglasitvi letošnjih dobitnikov Valvasorjevih odličij so ta danes na slovesnosti v Narodni galeriji tudi podelili. Poleg nagrad za življenjsko delo so podelili še tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke, ki so jih izbrali med 16 predlogi.

Prispevek muzejskega svetnika Narodne galerije Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki je neprecenljiv, piše v utemeljitvi. "S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij, vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Je avtor pomembnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena in se je kot široko razgledan intelektualec in izjemen strokovnjak, hkrati pa muzealec pripravljen veliko angažirati tudi za blaginjo Slovenskega muzejskega društva," so zapisali.

Ne pozabite na osnovne muzealske zadeve
Smrekar je dejal, da je ob nagradi, ki je veliko priznanje muzejske srenje muzealcu, neskončno počaščen. Mlajšim kolegom svetuje, naj, čeprav se muzej mora spreminjati in so pred njim vedno nove naloge in področja, vedno pazijo na "osnovne muzealske zadeve, ki se začenjajo z dokumentacijo in skrbjo za njegovo premoženje".

Muzej brez muzealcev je samo stavba z zbirkami
Verena Perko je muzejska svetnica, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicistka, pripovedovalka in pesnica. Kot strokovna kritična muzealka se zaveda, da je "muzej brez muzealcev, ki udejanjajo najžlahtnejše muzejsko poslanstvo s srcem, samo stavba z zbirkami in hiša z nezadovljnimi obiskovalci v deželi brez identitete in kolektivnega spomina," so v utemeljitvi navedli njene besede.

Perko je ob prejemu nagrade povedala, da jo je nagrada presenetila in da jo zaradi svoje hiperkritičnosti ni pričakovala. Mladim kolegom pa nagrajenka polaga na srce, naj ne pozabijo, kakšna je družbena vloga muzejev. "Muzeji so ogledalo družbe in ogledalo družbi," je povedala.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke sta prejela Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina za razstavo Kruha in iger – o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno, ki je bila lani na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenija, trenutno pa gostuje v Kulturnem domu v Gorici. Razstava je osvetlila drzne likovne komentarje vojne, ki opozarjajo na pomen umetnosti pri uporu in kritiki družbenopolitičnih razmer. Dinamična postavitev je poudarila interdisciplinarnost pri raziskovanju umetnin, z didaktičnim pristopim pa je predstavila zakulisje raziskovanja, beremo v utemeljitvi.

Nagrado za enkratne dosežke je prejela tudi avtorska skupina za razstavo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Universum Plečnik: Od delavnice in mita. Razstava z obravnavo izbranih arhitektovih pristopov in s tematiziranjem kompleksnega odnosa med učiteljem in študenti reflektira bogato Plečnikovo zapuščino in doslej manj izpostavljene teme.

Za enkratne dosežke sta Valvasorjevo nagrado prejela še Janko Boštjančič in Andrej Gaspari za razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne. Kot piše v utemeljitvi, uspe razstavi z dovršeno interpretacijo osrednjega razstavnega predmeta odstreti številna pomembna vprašanja druge svetovne vojne, začenši z vlogo kodirnih sistemov v vojaških spopadih in pomenom razkritja nacistične skrivne komunikacije do tehničnih podrobnosti kodirne naprave Enigma.

Dobitniki naglja in častnih priznanj
Na današnji prireditvi so podelili še pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj. Nagelj je prejela Daša Pavlovič za razstavo Čivki iz preteklosti/Tweets From the Past, ki je bila na ogled v Arheološkem muzeju Frankfurt. Dobitniki častnih priznanj so Jan Dominik Bogataj za celostno prenovo in javno dostopnost Frančiškanskega muzeja in knjižnice, Občina Brežice za celostno prenovo Vodovodnega stolpa Brežice in vzpostavitev centra za obiskovalce, Srečko Rože za sodelovanje z več slovenskimi muzeji pri ohranjanju kulturne dediščine, Lars Podkrajšek in Miha Urmaš za obsežno donacijo fotografij fotografa in fotoreporterja Marjana Garbajsa Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenija ter Marko Štamcar za mecenstvo v Računalniškem muzeju, zasebnem muzeju zgodovine računalništva v Ljubljani.