Besedilo pesnika Franceta Prešerna je kot zborovsko pesem uglasbil skladatelj Stanko Premrl leta 1905, leta 2020 pa je Prešernovi Zdravljici Evropska komisija (EK) podelila znak evropske dediščine in jo s tem uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.

Zdravljica je bila za slovensko državno himno razglašena z ustavnim amandmajem Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989, pet mesecev pozneje pa je zakon o himni RS določil, da se kot himna poje sedma kitica Prešernove Zdravljice na sopransko melodijo zborovske skladbe Stanka Premrla.

Sorodna novica Janša ob obletnici plebiscita: "Slovenci zgodovinsko nismo nikomur ničesar dolžni"

Himno Republike Slovenije za pevske zasedbe je prva izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije (danes JSKD) 23. decembra 1990. Pričujoča izdaja, ki je posvečena 30-letnici Republike Slovenije, ima poleg simbolične note tudi praktični namen. Vsebuje namreč notne zapise za vse zasedbe: enoglasno petje s klavirjem, enoglasno petje z oznakami akordov, mladinski, dekliški oz. ženski zbor, moški zbor in mešani zbor, za katerega je napisana tudi izvirna Premrlova skladba.

"Upamo, da bomo s to izdajo, ki jo bomo brezplačno poslali številnim ustanovam v Sloveniji, pomagali ob morebitnih zadregah pri izvedbi uradne verzije državne himne, ki je del protokola ob vseh pomembnejših državnih praznikih," so zapisali na JSKD-ju.

Izdaja, ki je namenjena različnim pevskim zasedbam, je izšla 26. decembra, ob dnevu samostojnosti in enotnosti.