Besedilo pesnika Franceta Prešerna je kot zborovsko pesem uglasbil skladatelj Stanko Premrl leta 1905, leta 2020 pa je Prešernovi Zdravljici Evropska komisija (EK) podelila znak evropske dediščine in jo s tem uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.
Zdravljica je bila za slovensko državno himno razglašena z ustavnim amandmajem Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989, pet mesecev pozneje pa je zakon o himni RS določil, da se kot himna poje sedma kitica Prešernove Zdravljice na sopransko melodijo zborovske skladbe Stanka Premrla.
Himno Republike Slovenije za pevske zasedbe je prva izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije (danes JSKD) 23. decembra 1990. Pričujoča izdaja, ki je posvečena 30-letnici Republike Slovenije, ima poleg simbolične note tudi praktični namen. Vsebuje namreč notne zapise za vse zasedbe: enoglasno petje s klavirjem, enoglasno petje z oznakami akordov, mladinski, dekliški oz. ženski zbor, moški zbor in mešani zbor, za katerega je napisana tudi izvirna Premrlova skladba.
"Upamo, da bomo s to izdajo, ki jo bomo brezplačno poslali številnim ustanovam v Sloveniji, pomagali ob morebitnih zadregah pri izvedbi uradne verzije državne himne, ki je del protokola ob vseh pomembnejših državnih praznikih," so zapisali na JSKD-ju.
Izdaja, ki je namenjena različnim pevskim zasedbam, je izšla 26. decembra, ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje