V okviru projekt Nadgradnja železniške infrastrukture na območju železniške postaje Nova Gorica je predvidena tudi obnova dela pritličja postajnega poslopja. Osrednji del pritličja predstavlja vhodna veža, ki je edini primer secesijskega ambienta v sicer modernističnem mestu.

"V veži so ohranjene historične lesene stenske obloge, heksagonalne talne ploščice z rombastim geometrijskim vzorcem, notranje stavbno pohištvo ter bogato oblikovana litoželezna stebra. Med sondiranjem sten v Novi Gorici odkrita poslikana stropna dekoracija in bordura v zgornjem delu sten," je za MMC pojasnila Katja Kosič, konservatorka z novogoriške izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Poslikave so bile presenečenje za konservatorje, saj gre za objekt tehničnega značaja ter postaji v Trstu in Dunaju, ki ju je prav tako zgradil Robert Seelig, nimata poslikanih vhodnih veži. "Čeprav sta avli postaje na Dunaju in končne postaje v Trstu brez poslikav, je bila med sondiranjem sten v Novi Gorici odkrita poslikana stropna dekoracija in bordura v zgornjem delu sten," je še povedala Katja Kosič.

Geometrijska stenska poslikava vključuje vzorec šahovnice in stilizirane cvetlične motive s pravokotnimi polji, v katerih so se lokalno odkrili fragmenti napisa. Kot je še povedala konservatorka, avtor poslikav ni znan, prav tako pa zaradi fragmentarne ohranjenosti ni mogoče določiti vsebine celotnega napisa.

Restavratorske raziskave nakazujejo dve plasti poslikav. Prva poslikava, najverjetneje delo delavnice goriškega slikarja Clementeja Del Nerija (1865–1943), je nastala v času gradnje postaje. Med prvo svetovno vojno je bil postajniški objekt poškodovan in so ga italijanske oblasti po vojni obnovile. Ob obnovi je bil dodan nov sloj poslikav, na kar kažejo dosedanje restavratorske raziskave.

Ta nov sloj mestoma sledi izvorni poslikavi, mestoma pa so bili dodani novi motivi. "Odkrite poslikave, ki dodatno bogatijo zgodovinske plasti te edinstvene železniške postaje, so le delno ohranjene in celotne vsebine ni več mogoče razbrati. Treba jih bo še preučiti in jih postaviti v zgodovinski kontekst," je še povedala konservatorka Katja Kosič.

Novogoriška železniška postaja, ki stoji tik ob italijansko-slovenski meji, je od leta 1996 vpisana v register nepremične kulturne dediščine.