Zapuščino svojega očeta bo Rokopisni zbirki UKM-a uradno predala Metka Kavčič ob zaključku razstav Kavčičevega vsestranskega dela.

Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča
Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča

V zapuščini je najti raznovrstne zapise – glede na obliko gre za rokopise, tipkopise, tiskovine, uradne dokumente, skice in fotografije. Ponuja pa vpogled v umetnikovo osebno življenje, slikarsko in scenografsko ustvarjanje, pedagoško in konservatorsko delo. Zanimiv sklop predstavlja več kot 300 pisem s sodobniki ter nekaj sto fotografij in albumov iz različnih obdobij.

Izbor iz zapuščine so ob kulturnem prazniku razstavili v knjižnem razstavišču. Gradivo sta izbrali in za razstavo uredili Vlasta Stavbar iz UKM-a in Metka Kavčič. V Likovnem razstavišču so bili na ogled še Kavčičevi gvaši iz obdobja med letoma 1954 in 1972.

Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča
Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča

Ker zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa niso mogli prirediti slovesnega odprtja razstav, bodo danes priredili slovesno predajo osebne zapuščine. Darovala jo bo umetnikova hčerka, akademska kiparka Metka Kavčič.

Sledi: Maks Kavčič (1909–1973)

Maks Kavčič (1909–1973) je leta 1937 diplomiral na zagrebški likovni akademiji. Ob pedagoškem delu se je poklicno ukvarjal tudi s scenografijo in restavratorstvom. Restavriral je vrsto fresk v okoliških cerkvah, najbolj pomembna restavratorska naloga pa je obnova stropne poslikave Viteške dvorane mariborskega gradu. Leta 1970 je bil za slikarsko delo nagrajen z nagrado Prešernovega sklada.