Predlagali so tudi prenovo učnih načrtov in okrepljeno izobraževanje učiteljev, ki poučujejo o osamosvojitvi. Odbor jih ni sprejel.

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Iva Dimic (NSi) je v imenu predlagatelja poudarila, da zgodovinski proces in gradivo, vezano na osamosvojitev Slovenije, predstavljata slovensko kulturno dediščino, zato si ta tema zasluži poglobljeno razpravo. Zato vladi v priporočilih predlagajo ponovno vzpostavitev samostojnega muzeja, ki bo posvečen izključno slovenski osamosvojitvi, bo osrednji javni zavod za hrambo in predstavljanje zgodovinskih virov iz obdobja osamosvojitve, bo za to imel na voljo ustrezne prostore ter bo splošni javnosti s sodobnimi, interaktivnimi pristopi omogočal spoznavanje osamosvojitvenih procesov in krepil narodno zavest.

Priporočajo prenovo učnih načrtov s posebnim poudarkom na vsebinah o slovenski osamosvojitvi
Poleg tega strokovnim svetom v osnovnem in srednjem šolstvu po njenih besedah priporočajo prenovo učnih načrtov s posebnim poudarkom na vsebinah o slovenski osamosvojitvi, da poskrbijo za njihovo ustreznejšo časovno umeščenost v šolskem letu, in krepitev didaktične usposobljenosti učiteljev. Priporočajo še, naj vlada razpise v kulturi zasnuje tako, da krepijo vrednote slovenske osamosvojitve in pozitiven odnos prebivalcev Slovenije do samostojne države.

Sorodna novica Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Dimic je obžalovala, da na seji ni nikogar z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. "Prvo priporočilo se nanaša na ministrstvo za kulturo, ostala pa na ministrstvo za izobraževanje. Anketa osnovne šole v Novi Gorici je pokazala, da polovica otrok ni vedela, od koga smo se osamosvojili," je med drugim dejala.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je še enkrat ponovila, da je združitev dveh muzejev, Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, v nov javni zavod sledila priporočilom strokovne javnosti in veteranskih društev, ki so opozarjali, da je bila odločitev za ustanovitev samostojnega muzeja preuranjena ter brez javne razprave in strokovnih podlag. "Muzej je deloval brez zbirke in prostorov, kar je osnova za muzej, zato smo oba muzeja združili, s čimer se daje večja podpora raziskovanju slovenske osamosvojitve," je poudarila.

V pripravi je nacionalna strategija za muzeje in galerije
V tem smislu je omenila pripravo nacionalne strategije za muzeje in galerije, katere namen je reformirati muzeje in galerije, prenoviti sistem, v katerem delujejo, ter jim dati nov zagon pri razvoju programov, digitalni transformaciji ter podpori lokalnim in ustvarjalnim skupnostim. Glede izobraževanja pa ta poteka tudi v sklopu muzejske javne službe oz. skupnega pedagoško-zgodovinskega projekta Zbrali smo pogum, ki je prvenstveno namenjen šolarjem in dijakom, je med drugim dodala.

V razpravi so se med poslanci koalicije in opozicije vrstili argumenti za in proti priporočilom. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je poudarila, da muzej slovenske osamosvojitve ni ukinjen, ampak priključen Muzeju novejše in sodobne zgodovine, kar pozdravlja s strokovnega, finančnega in prostorskega vidika. "Vse preostalo ideološko razpravljanje nima nobene zveze s krepitvijo vrednot slovenske osamosvojitve," je dejala.

Sorodna novica Asta Vrečko: Gre za združitev dveh muzejev in ne za njuno ukinitev

Tudi za Damijana Zrima (SD) je razprava ideološko obarvana, saj bi več časa morali posvečati aktualnim reformam in se ne ukvarjati z ideološkimi vprašanji. "Vse, kar bo danes izrečeno, bo politično, ne pa strokovno," je prepričan. Tatjana Greif (Levica) je poudarila, da je med mladino pomanjkljivo splošno znanje zgodovine.

V današnji razpravi po mnenju Alenke Jeraj (SDS) ni "nič političnega", izpostavila je 79 izobražencev, ki so podpisali pismo proti združitvi muzejev, pa tudi v Muzeju novejše zgodovine niso nič vedeli o nameravani združitvi, je dodala. Združitev muzejev v enega je po oceni Andreja Hoivika (SDS) napaka, gre za ideološki projekt nove institucije.

Janez Cigler Kralj (NSi) pa je ocenil, da je šlo pri združitvi za "revanšistično potezo, ki je rezultirala z odpovedjo delovnega razmerja direktorju Jožetu Dežmanu".