Za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija je v ponedeljek povedal, da je prejel odredbo o neprihajanju na delo, kar je označil za norost. "Se pravi, prejemam direktorsko plačo, ne smem pa delati. Postopanje z menoj spada v kategorijo izbrisa, ne dobivam nobenih obvestil, nisem vabljen na sestanke. Vzeta mi je bila volilna pravica. Zaradi nezakonitega postopka sprejemanja sistematizacije sem vložil prijavo na Inšpektorat za delo. Zelo me skrbi, da bo v programu za leto 2023 črtana razstava o ekshumaciji 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico," je povedal dan, preden mu je bila vročena redna odpoved delovnega razmerja.

MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pravijo, da je dr. Jože Dežman prejel odpoved v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih zaradi nezmožnosti opravljanja funkcije oziroma delovnega mesta, ki je posledica objektivnih okoliščin, in sicer spojitev delodajalca delavca Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojite ter sklepa o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenija. "Dr. Jožetu Dežmanu je zaradi ustanovitve novega javnega zavoda in posledično ukinitve dveh javnih zavodov prenehal mandat direktorja kot poslovodne osebe. S prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti vezani na njen obstoj. Delavec, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, posledično gre za nesposobnost opravljanja funkcije, ki je bila predmet pogodbe o zaposlitvi. O samem izrazu nesposobnosti pa gre za dolgoletno sodno prakso, ki je uveljavila izraz nesposobnost za različne okoliščine. Tako v tem primeru to ni nesposobnost v smislu razumevanja nesposobnosti, zaradi osebnih okoliščin, ampak nesposobnost iz objektivnih razlogov, ki se jih ne da spremeniti," so na vprašanje, kakšen je bil razlog za odpoved, pojasnili za MMC. Odločitev za vročitev odpovedi je torej posledica zakonskih določil, še odgovarjajo. V skladu z zakonodajo je bil enak postopek bil izveden tudi za prejšnjega direktorja Muzeja osamosvojitve, dr. Željka Oseta, so še sporočili z muzeja.

Združitev muzejev
Januarja je vlada sprejela sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zatem pa še sklep o ustanovitvi novega javnega zavoda Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tako kot že napoved združitve muzejev je tudi vladni sklep naletel na negativen odziv pri delu javnosti in politike.

Nasprotovanje temu so med drugim izrazili v SDS-u, v katerem so vlado pozvali k preklicu te odločitve, in v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), kjer so tudi napovedali, da bodo, če vlada ne bo spremenila odločitve, začeli izvajati t. i. akcijski načrt v obrambo samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve. V NSi-ju pa so začeli pripravljati interpelacijo zoper ministrico za kulturo, vendar pa predlog ni dobil dovolj podpore v opoziciji, zato so jo umaknili. Med nasprotniki združitve je bil tudi Jože Dežman, ki je bil na mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine imenovan v času ministrovanja Vaska Simonitija.

Združitev muzejev v nov javni zavod pa so po drugi strani pozdravili v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever. Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da združitev muzejev lahko prinese pozitivne učinke, saj se je s tem muzej, ki v svojih zbirkah hrani najpomembnejše artefakte tega obdobja, pomembno kadrovsko okrepil.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob združitvi večkrat poudarila, da ne gre za ukinitev muzejev, ampak za združevanje, pri katerem ostane program enak, tudi sestava zaposlenih. "Tukaj sledimo strokovnim pomislekom, izpostavljenih že ob ustanovitvi: da nima ustreznih prostorov, nima ustanovne zbirke, saj so artefakti v Muzeju novejše zgodovine in drugih tovrstnih ustanovah po Sloveniji," je tedaj dejala ministrica.

Glede izraženih protestov je ministrica dejala, da razume politične argumente nestrinjanja, ki so bili še toliko številčnejši ob ustanovitvi muzeja v času pandemije in brez javne razprave. "Tukaj smo združili dve nacionalni ustanovi, pri čemer ni bilo podlage za nacionalno razpravo". Muzeji so, kot je dejala, besedah v zadnjih letih doživljali sistemsko zanemarjenost, treba jih je sistemsko podpreti, jim pomagati, da se bodo posodobili. "Zgodovina mora ostati v rokah zgodovinarjev, ne politike," je tedaj še menila ministrica.

V NSi po besedah poslanke Ive Dimic primer Dežman razumejo v luči revanšizma. "Odkrivanje polpretekle zgodovine, podprte s številnimi dokazi in žrtvami, za katere se je Dežman aktivno zavzemal ves čas samostojne Slovenije, so za ministrico Asto Vrečko očitno nepomembna in nezaželena dejanja," je med drugim povedala v današnjem odzivu.

Za odziv smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. Na odgovor še čakamo.