Lesena struktura je stara približno 476.000 let, kar pomeni, da je iz časa precej pred pojavom homo sapiensa. Na lesu so sledovi rezov, ki kažejo, da so delavci uporabili kamnita orodja, da so veliki debli povezali in na ta način naredili strukturo, ki bi lahko služila kot ploščad, sprehajalna pot ali bivališče, dvignjeno nad vodo. Na najdišču so odkrili tudi zbirko lesenega orodja, med drugim zagozdo. Do zdaj je veljalo, da so predniki ljudi v tem času že uporabljali les, a le kot kurjavo in pri lovu.

Kako se je les lahko ohranil tako dolgo?
Študija o najdbi je bila objavljena v zadnji številki revije Nature. Njen glavni avtor, Larry Barham z Univerze v Liverpoolu, povzema, da je po njegovem vedenju doslej za najstarejšo leseno strukturo veljala lesena struktura, stara približno 9000 let.

Kot je še povedal, so leseno strukturo v Zambiji naključno odkrili leta 2019, med izkopavanji na najdišču na bregu reke Kalambo nad 235 metrov visokim slapom. Odkritja tako starega lesa so redka, saj les običajno zgnije in za njim ostane le malo sledi. Arheologi menijo, da se je v tem primeru les ohranil zaradi visoke gladine vode ob slapovih. Glineni sedimenti so ustvarili okolje brez kisika, kar je preprečilo razkroj.

Že v 50. in 60. letih 20. stoletja so sicer med izkopavanji na najdišču Kalambo odkrili nekaj lesa, a ga ni bilo mogoče natančno datirati. Tokrat pa so imeli raziskovalci na razpolago novo metodo – luminiscenčno datiranje, ki je pokazalo, da je struktura veliko starejša, kot so mislili raziskovalci. Stara je torej vsaj 476.000 let.

Najstarejši ohranjeni leseni artefakt na svetu je deska iz današnjega Izraela, stara 780 tisoč let.

Delo heidelberškega človeka
Najzgodnejši dokazi o homo sapiensu so izpred približno 300.000 let. Vendar so v regiji našli fosile heidelberškega človeka, izumrlega prednika homo sapiensa, ki naj bi živel pred 700.000 do 200.000 leti, je povedal Barham. Dodal je, da je odkritje lesene strukture spremenilo njegov pogled na te ljudi. "Svojo okolico so preoblikovali, da bi si olajšali življenje, tudi če so si ob reki samo naredili ploščad ob vodi, na kateri so sedeli med vsakodnevnimi opravili," je povedal.

Če so zgradili ploščad, so verjetno imeli tudi jezik
"S svojo inteligenco, domišljijo in spretnostmi so ustvarili nekaj, česar še niso videli, nekaj, kar še nikoli ni obstajalo," je še povedal Barham in dodal, da to kaže na abstraktno raven razmišljanja in verjetno tudi jezik.

Arheologinja Sophie Archambault de Beaune, ki pri študiji ni sodelovala, je povedala, da je na podlagi lesene strukture mogoče predvidevati kognitivne sposobnosti, kot sta načrtovanje in sposobnost vizualizacije končnega izdelka. Toda o teh sposobnostih so domnevali že na podlagi študij kamnitih orodij.

Bo treba popraviti hipotezo o nomadski eksistenci?
Avtorji študije prav tako ugotavljajo, da odkritje izpodbija idejo, da so bili človeški predniki nomadi, saj se zdi, da gre za stalno strukturo v bližini slapov kot vira vode. Sophie Archambault de Beaune ob tem opozarja, da ta hipoteza še ni dokazana, saj bi bila lesena struktura lahko tudi le začasna.